Zakon o sodnih taksah (ZST-1)

Uradni list RS, št. 37/2008 z dne 15.04.2008

ZAKON O SODNIH TAKSAH (ZST-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(temeljna določba)

Pred sodišči v Republiki Sloveniji se plačujejo takse po določbah tega zakona in taksne tarife, ki je njegov sestavni del.

2. člen

(področje veljavnosti)

Takse se plačujejo:
1. v pravdnem postopku,
2. v postopku o delovnih in socialnih sporih, razen če za posamezne vrste postopkov o delovnih in socialnih sporih zakon ne določa drugače,
3. v postopku izvršbe in zavarovanja, razen za izvršitev odločb delovnih in socialnih sodišč v sporih delavcev iz delovnih razmerij oziroma v zvezi z delom,
4. v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave in v likvidacijskem postopku,
5. v postopku v upravnem sporu,
6. v kazenskem postopku,
7. v postopku o prekrških,
8. v nepravdnih postopkih,
9. v drugih primerih, ki jih določa ta zakon in taksna tarifa.

3. člen

(zavezanec za plačilo)

(1) S tem zakonom predpisane takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače.
(2) Povprečna taksa v stečajnem postopku se šteje za dolg stečajne mase. To takso mora plačati stečajna upraviteljica oziroma stečajni upravitelj (v nadaljnjem besedilu: stečajni upravitelj).
(3) Povprečno takso za prisilno poravnavo plača tisti, v korist katerega je potrjena prisilna poravnava.
(4) Takso za izdajo sklepa o zavarovanju po uradni dolžnosti mora plačati dolžnik, takso za vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi po uradni dolžnosti, pa tisti, v korist katerega se opravi vpis.
(5) V kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora plačati takso obdolženka oziroma obdolženec (v nadaljnjem besedilu: obdolženec), ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je bila kazen pravnomočno odpuščena. Pri vstopu oškodovanke kot tožilke oziroma oškodovanca kot tožilca (v nadaljnjem besedilu: oškodovanca kot tožilca) v postopek mora ob vstopu v postopek plačati takso oškodovanec kot tožilec. Če je v tem postopku obdolžencu pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je kazen pravnomočno odpuščena, mora doplačati takso obdolženec, sicer pa mora takso doplačati oškodovanec kot tožilec. Določba prejšnjega stavka velja smiselno tudi za kazenski postopek na zasebno tožbo.
(6) V postopku o prekrških mora plačati takso storilka oziroma storilec (v nadaljnjem besedilu: storilec) prekrška, ki mu je bila pravnomočno izrečena ali odpuščena sankcija za prekršek.
(7) V postopku za določitev odškodnine na prvi stopnji mora plačati takso udeleženka oziroma udeleženec (v nadaljnjem besedilu: udeleženec), ki mu je naloženo plačilo odškodnine, v postopku s pravnimi sredstvi pa vložnica oziroma vložnik (v nadaljnjem besedilu: vložnik) pravnega sredstva.
(8) Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna; v zapuščinskem postopku pa so dediči dolžni plačati takso v sorazmerju s podedovanim premoženjem.

4. člen

(posebni primeri zavezanca za plačilo)

(1) Skrbnica oziroma skrbnik (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) odsotnega, katerega prebivališče je neznano, in skrbnik za premoženje, katerega lastnica oziroma lastnik (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je neznan, ter začasna zastopnica oziroma začasni zastopnik (v nadaljnjem besedilu: začasni zastopnik) stranke v postopku, ki ga je postavilo sodišče, niso dolžni plačevati taks za tistega, ki ga zastopajo.
(2) Te takse se izterjajo iz premoženja zastopanega.
(3) Neplačane takse vpiše sodišče v seznam taks in ravna po določbah o izterjavi neplačane takse.

5. člen

(nastanek taksne obveznosti, zapadlost v plačilo)

(1) Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost.
(2) Če ni v tem zakonu ali taksni tarifi določeno drugače, nastane taksna obveznost:
1. za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva, če je ta vloga dana na zapisnik, pa ob dokončanju zapisnika, razen če ni v naslednjih točkah določeno drugače;
2. za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga oziroma postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek;
3. za postopek o socialnih sporih pred sodiščem prve stopnje takrat, ko je sodna odločba vročena stranki;
4. za povprečno takso v stečajnem postopku ob pravnomočnosti odločbe o delitvi; v postopku prisilne poravnave pa ob pravnomočnosti odločbe, s katero se potrdi sklenjena poravnava;
5. za postopek v upravnem sporu v stvareh socialnega varstva pred sodiščem prve stopnje takrat, ko je sodna odločba vročena stranki;
6. za kazenski postopek o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, če vstopi v postopek oškodovanec kot tožilec, ob njegovem vstopu, sicer pa ob pravnomočnosti sodbe ali sklepa, s katerim izreče sodišče sodni opomin; za kazenski postopek na zasebno tožbo za takso, ki se naknadno doplača, ob pravnomočnosti sodbe ali sklepa, s katerim izreče sodišče sodni opomin; za pravna sredstva v kazenskem postopku ob pravnomočnosti odločbe o pravnem sredstvu;
7. za postopek o prekrških, ob pravnomočnosti odločbe, s katero izreče sodišče sankcijo za prekršek ali storilcu prekrška sankcijo odpusti; za pravna sredstva v postopku o prekrških, ob pravnomočnosti odločbe o pravnem sredstvu;
8. za takso v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje, takrat, ko je zapuščinska obravnava končana; če sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, nastane taksna obveznost za dodatni sklep o dedovanju z vročitvijo tega sklepa dedičem;
9. za postopek za določitev odškodnine pred sodiščem prve stopnje, z vročitvijo sklepa o odškodnini udeležencu, ki mu je naloženo plačilo odškodnine;
10. za takso za vpis v zemljiško knjigo, z vročitvijo sklepa o dovolitvi vpisa zavezancu za plačilo oziroma s pravnomočnostjo odločbe, na podlagi katere se opravi vpis po uradni dolžnosti;
11. za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika oziroma ob zavrženju vloge zaradi neplačila takse za postopek, ob pravnomočnosti ustreznega sklepa;
12. za poravnavo, pri kateri vrednost predmeta poravnave presega vrednost predmeta postopka, za tisti del vrednosti predmeta poravnave, ki presega vrednost predmeta postopka, ob sklenitvi poravnave;
13. za takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov ter za takse po tarifnih številkah 3005, 7401, 7402, 8401 in 8402 ob pravnomočnosti ustrezne odločbe;
14. za takso za sklep o zavarovanju, ki ga izda sodišče po uradni dolžnosti, ter za takse po tarifnih številkah 7408, 74010, 74012 in 8406 ob pravnomočnosti ustreznega sklepa;
15. za pritožbeni postopek, če ustrezen procesni zakon določa napoved pritožbe, ob napovedi pritožbe;
16. za sodne prepise takrat, ko se prepis zahteva;
17. za druga dejanja takrat, ko se dejanje zahteva oziroma ko sodišče začne postopek.

6. člen

(način plačila)

(1) Sodne takse se plačujejo v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi.
(2) Takso vplača taksna zavezanka oziroma taksni zavezanec (v nadaljnjem besedilu: taksni zavezanec) na prehodni podračun, določen za plačevanje sodnih taks sodišča, ki je pristojno za opravo dejanja oziroma vodenje postopka.
(3) Po opravljenem plačilu sodne takse taksni zavezanec ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače.
(4) Plačilo takse za sodne prepise iz 16. točke drugega odstavka in za druga dejanja iz 17. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona mora stranka dokazati s potrdilom o opravljenem plačilu.

7. člen

(način določanja taksne obveznosti)

Taksne obveznosti se določajo v eurih glede na vrednost zahtevka oziroma predmeta postopka ali v nespremenljivih zneskih.

8. člen

(plačilo sodne takse kot procesna predpostavka)

Plačilo sodne takse je procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon.

9. člen

(zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse)

(1) Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v petih letih po zapadlosti takse v plačilo.
(2) Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Zastaranje pa nastane v vsakem primeru v desetih letih po zapadlosti takse v plačilo.

II. OPROSTITEV, ODLOG IN OBROČNO PLAČILO TAKS

10. člen

(taksne oprostitve na podlagi zakona)

(1) Plačila sodnih taks so oproščeni država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, humanitarne organizacije ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost.
(2) Če nastane dvom, ali velja vzajemnost, se mora sodišče obrniti za pojasnilo na ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(3) Plačila sodnih taks so oproščene tudi invalidske organizacije v postopkih v zvezi z izvajanjem namena, za katerega so ustanovljene, in invalidi v postopkih, povezanih z diskriminacijo zaradi invalidnosti.
(4) V postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se taksa ne plača.
(5) Taksa se tudi ne plača, kadar tako določa poseben zakon.

11. člen

(pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe)

(1) Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
(2) Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 12 mesecev.
(3) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
(4) Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks iz prejšnjega odstavka mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

12. člen

(postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačilo taks na podlagi sodne odločbe)

(1) O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke.
(2) Stranka mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (v nadaljnjem besedilu: izjava o premoženjskem stanju), ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.
(3) Izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke stranke in njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) v Republiki Sloveniji in v tujini. Izjava o premoženjskem stanju stranke iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in v tujini. Podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju in obliko obrazca, na katerem se izpolni izjava, predpiše minister, pristojen za pravosodje.
(4) Če sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnosti preveri. V ta namen pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba in ki se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev. Če gre za podatke, ki so davčna tajnost, jih sodišče pridobi pri pristojnem davčnem organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Če se o teh podatkih vodijo evidence ali registri v informatizirani obliki in je zagotovljena tehnična izvedljivost neposrednega dostopa do teh podatkov, jih sodišče pridobi pri upravljavcu evidence ali registra na podlagi neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa v skladu s predpisi, ki urejajo področje davčne tajnosti. Sodišče dostopa do teh podatkov z navedbo osebnega imena in naslova prebivališča stranke ali njenih družinskih članov, po potrebi tudi enotne matične številke ali davčne številke, namena pridobivanja podatkov in opravilne številke zadeve. Če sodišče ne more samo pridobiti podatkov, s katerimi bi preverilo resničnost navedb stranke v izjavi o premoženjskem stanju, jih mora predložiti stranka. Sodišče lahko o premoženjskem stanju stranke in njenih družinskih članov zasliši tudi nasprotno stranko.
(5) Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu stranke, ni pritožbe.

13. člen

(obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks)

(1) Če ni v drugem zakonu določeno drugače, učinkuje sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost oziroma obveznost povrnitve takse drugemu udeležencu postopka tega dne ali pozneje, razen za takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov ter za takse po tarifnih številkah 3005, 7401, 7402, 8401 in 8402.
(2) Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks velja samo v postopku, za katerega je bil sklep izdan.
(3) Sklep o oprostitvi plačila taks lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena.
(4) Sklep o odložitvi ali o obročnem plačilu takse lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da stranka zmore takoj plačati celotno takso. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, katerih plačilo ji je bilo odloženo ali za katere ji je bilo dovoljeno obročno plačilo.

14. člen

(osebna veljavnost sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks)

(1) Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks je v korist le tistemu, ki mu je s tem sklepom priznana oprostitev, odlog ali obročno plačilo.
(2) Če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva.

15. člen

(obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka)

(1) Takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, so del stroškov postopka.
(2) Takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, mora plačati nasprotnik te stranke.
(3) Sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naloži plačilo taks stranki iz prejšnjega odstavka, ki jih mora plačati.
(4) Če stranka, ki je bila oproščena plačila taks, v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse. Plačilo takse naloži stranki sodišče prve stopnje.

III. TAKSE GLEDE NA VREDNOST PREDMETA POSTOPKA

16. člen

(takse glede na vrednost spornega predmeta)

Če se takse določajo glede na vrednost spornega predmeta, znaša taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 300 eurov 17 eurov. Taksa se poviša:

pri vrednosti spornega predmeta do... EUR	za vsak začeti znesek nadaljnjih... EUR	za... EUR
1.500	300	7
5.000	500	5
10.000	1.000	9
25.000	3.000	16;
50.000	5.000	20
200.000	15.000	67
500.000	30.000	100
nad 500.000	50.000	100

V prilogi 1, ki je sestavni del tega zakona, so navedene višine taks pri vrednostih spornega predmeta do 500.000 eurov.

17. člen

(takse glede na vrednost predmeta v nepravdnih postopkih)

Če se takse v nepravdnih postopkih določajo glede na vrednost predmeta postopka in je v tarifnem delu tega zakona tako posebej določeno, znaša taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti predmeta do 1000 eurov 30 eurov. Taksa se poviša:

pri vrednosti predmeta postopka do... EUR	za vsak začeti znesek nadaljnjih... EUR	za... EUR
5.000	1.000	24
50.000	3.000	18
1.000.000	10.000	12
5.000.000	10.000	10
25.000.000	25.000	11
50.000.000	50.000	8
nad 50.000.000	250.000	5

V prilogi 2, ki je sestavni del tega zakona, so navedene višine taks pri vrednostih predmeta postopka do enega milijona eurov.

18. člen

(načelo enkratnega plačila takse, obseg plačila takse za pravna sredstva)

(1) Za postopek na posamezni stopnji, vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče, se plača enkratna taksa, razen če ta zakon ne določa drugače.
(2) Če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča ali če je v kazenskem postopku izdana zavrnilna sodba zaradi nepristojnosti, se taksa, plačana za prejšnji postopek na nižji stopnji, všteje v takso za novi postopek na nižji stopnji. Če je taksa, ki naj se všteje, večja od takse za novi postopek, se presežek ne vrne.
(3) Če se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela.
(4) Če vložita pravno sredstvo obe stranki, se odmeri taksa za pravno sredstvo vsaki stranki posebej in je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija.
(5) Za pravno sredstvo, ki se vloži samo zoper odločbo o stranskih terjatvah, se plača taksa samo po znesku stranskih terjatev.

IV. UGOTOVITEV VREDNOSTI PREDMETA POSTOPKA

19. člen

(splošna določba o vrednosti)

(1) Sodne takse se plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu.
(2) Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni v tem zakonu določeno drugače.
(3) Za plačilo sodne takse je odločilna vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge oziroma opravi dejanja, razen če zakon ne določa drugače.

20. člen

(vrednosti več spornih predmetov)

(1) V istem postopku se na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, razen če zakon ne določa drugače.
(2) Če se obravnava v sporu za razvezo zakonske zveze ali za ugotovitev očetovstva hkrati tudi zahtevek za varstvo, vzgojo in preživljanje otroka ali zahtevek za preživljanje zakonca, se plača taksa samo po vrednosti predmeta v postopku za razvezo zakonske zveze oziroma v postopku za ugotovitev očetovstva.

21. člen

(omejitev vrednosti predmeta postopka)

(1) Če se taksa odmerja po tabeli iz 16. člena tega zakona, znaša vrednost predmeta postopka največ 30 milijonov eurov.
(2) Če se taksa odmerja po tabeli iz 17. člena tega zakona, znaša vrednost predmeta postopka največ 60 milijonov eurov.

22. člen

(najemna in zakupna razmerja ter spori za izpraznitev in izročitev nepremičnine)

(1) V sporih o obstoju ali trajanju najemnega, zakupnega ali podobnega razmerja in v sporih za izpraznitev in izročitev nepremičnine se vrednost spornega predmeta določi po znesku nadomestila, ki ga je treba plačati za sporni čas, pri čemer vrednost spornega predmeta ne sme presegati enoletnega nadomestila. Nadomestilo poleg osnovnega neto nadomestila vključuje stranske stroške, če so dogovorjeni kot pavšal in se ne obračunajo posebej.
(2) Pri zahtevkih za zvišanje ali znižanje najemnine, zakupnine ali podobnega nadomestila se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevane razlike v nadomestilu, pri čemer vrednost spornega predmeta ne sme presegati enoletne razlike v nadomestilu.

23. člen

(spori v zvezi z zakonito preživnino)

V sporih o pravici do zakonite preživnine ali o terjatvi posameznih zneskov zakonite preživnine se izračuna vrednost za plačilo takse tako, da se seštejejo dajatve za tri mesece, razen če se ne zahteva preživnina za krajši čas.

24. člen

(stečajni postopek in postopek prisilne poravnave)

(1) Za prijavo terjatev v stečajnem postopku se vrednost predmeta določi po vsoti prijavljenih terjatev posameznega upnika.
(2) Za povprečno takso v stečajnem postopku se vrednost predmeta določi po vsoti zneskov, ki so bili uporabljeni ali so na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase.
(3) Za povprečno takso v postopku prisilne poravnave se vrednost predmeta določi po vsoti zneskov, s katerimi je bila dosežena prisilna poravnava.

25. člen

(zapuščinski postopek)

(1) Če gre v sporu za dedno pravico na vsej zapuščini, se vzame kot vrednost postopka vrednost čiste zapuščine; če pa gre v sporu samo za del zapuščine ali za določeno stvar iz zapuščine, se vzame kot vrednost postopka za plačilo takse čista vrednost tega dela oziroma te stvari.
(2) V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine.
(3) Za dodatni sklep o dedovanju se plača taksa od vrednosti pozneje ugotovljene zapuščine.
(4) Sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev. Vrednost čiste zapuščine se ugotovi po vrednosti, ki jo ima ob cenitvi.

26. člen

(postopek za določitev odškodnine)

V postopku za določitev odškodnine, se taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje plača po višini določene oziroma v poravnavi dogovorjene odškodnine.

27. člen

(delitveni postopek)

V postopku delitve stvari ali skupnega premoženja se vrednost predmeta postopka določi po vrednosti stvari ali premoženja, ki se deli.

28. člen

(zemljiškoknjižni postopek)

V zemljiškoknjižnem postopku se vrednost predmeta za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice določi po vrednosti nepremičnine, ki je predmet vpisa.

29. člen

(spori zaradi motenja posesti, spori o stvarnih in osebnih služnostih ter spori o dosmrtnem preživljanju)

Kot vrednost zahtevka za odmero takse se vzame:
1. v sporih zaradi motenja posesti znesek v višini 2.500 eurov;
2. v sporih o stvarnih služnostih znesek v višini 1.500 eurov;
3. v sporih o osebnih služnostih in o dosmrtnem preživljanju znesek v višini 600 eurov.

30. člen

(določitev vrednosti predmeta postopka po prostem preudarku)

(1) Če vrednosti predmeta postopka ni mogoče določiti v skladu z določbami 19. do 29. člena tega zakona, se določi po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena predmeta ter premoženja in dohodkov strank.
(2) Vrednost predmeta postopka v nepremoženjskih sporih, določena na način iz prejšnjega odstavka, lahko znaša največ en milijon eurov.
(3) Če vrednosti predmeta postopka ni mogoče določiti niti v skladu s prvim odstavkom tega člena, znaša:
– v postopkih pred okrajnimi sodišči 700 eurov in
– v postopkih pred okrožnimi sodišči 3500 eurov.

31. člen

(sodna določitev vrednosti predmeta postopka)

(1) Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Tudi na ugovor druge stranke, da je navedena vrednost zahtevka oziroma predmeta nepravilna, sodišče na ta način določi pravo vrednost za plačilo takse.
(2) Zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti iz prejšnjega odstavka je dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari.

32. člen

(sprememba vrednosti predmeta med postopkom)

(1) Prvotna vrednost ostane podlaga za plačilo takse ne glede na to, ali se ta vrednost med postopkom spremeni, če ni v naslednjih odstavkih določeno drugače.
(2) Če sodišče po 31. členu tega zakona ugotovi novo vrednost, se vzame kot podlaga za plačilo takse nova vrednost. Če je nova vrednost višja od prvotne, mora stranka doplačati ustrezni del takse, če pa je nižja, je treba stranki vrniti že plačani presežek.
(3) Če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka, se vzame kot vrednost za plačilo takse povečana vrednost. Taksa, plačana za prvotno vrednost, se všteje v takso za povečano vrednost.

V. TAKSA ZARADI ZAVLAČEVANJA SODNIH POSTOPKOV

33. člen

(opredelitev takse zaradi zavlačevanja sodnih postopkov)

(1) Če je zaradi krivde stranke ali njenega zastopnika oziroma pooblaščenca treba preložiti glavno obravnavo ali pa se je postopek zavlekel zaradi naknadnega navajanja dejstev in dokazov, ki bi se lahko navedli prej, lahko sodišče po uradni dolžnosti naloži stranki ali njenemu zastopniku oziroma pooblaščencu posebno takso v višini ene tretjine takse za postopek na prvi stopnji. Taksa se lahko zniža na višino ene šestine takse za postopek na prvi stopnji. Enako velja za stranskega intervenienta, za osebe, vabljene na narok in za vse njihove zastopnike oziroma pooblaščence.
(2) Zoper sklep o plačilu takse zaradi zavlačevanja sodnih postopkov je dovoljena posebna pritožba, če vrednost izpodbijanega dela presega 150 eurov.
(3) V kazenskem postopku in postopku o prekrških se ne plača taksa po prvem odstavku tega člena.

VI. IZTERJAVA NEPLAČANE TAKSE

34. člen

(postopek za plačilo takse)

(1) Če prejme sodišče po pošti vlogo za začetek postopka, za katerega sploh ni plačana ali ni plačana vsa taksa, pošlje sodišče taksnemu zavezancu plačilni nalog, naj v 15 dneh, v postopku izvršbe in zavarovanja pa v osmih dneh od vročitve naloga plača dolžno takso. Plačilni nalog mora vsebovati osebno ime in naslov, za pravno osebo pa ime in sedež, višino dolžne sodne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo ter referenco.
(2) Če je taksni zavezanec ob nastanku taksne obveznosti navzoč v sodnem postopku ali pri sodnem dejanju, za katero mora plačati takso, in je ne plača takoj ali v celoti, mu sodišče izroči ali pošlje plačilni nalog, naj plača dolžno takso v 15 dneh, razen če ta zakon ne določa drugače. Plačilni nalog mora vsebovati sestavine, določene v prejšnjem odstavku.
(3) Če taksni zavezanec ob nastanku taksne obveznosti ni navzoč v sodnem postopku ali pri sodnem dejanju, za katero mora plačati takso, mu pošlje sodišče plačilni nalog, naj v roku, določenem v odločbi o stroških postopka, plača dolžno takso. Plačilni nalog mora vsebovati sestavine, določene v prvem odstavku tega člena.
(4) V primerih iz prejšnjih odstavkov sodišče taksnega zavezanca tudi opozori na posledice, če takse v roku ne bi plačal.
(5) Zoper plačilni nalog iz prejšnjih odstavkov je dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. O ugovoru odloči sodišče prve stopnje v 15 dneh. S sklepom, ki ga izda o ugovoru, sodišče ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega.
(6) Če se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa za postopek o vlogi ni bila plačana, mora stranka plačati takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge. Če ta taksa v tarifnem delu zakona ni določena, se plača tretjina takse za postopek o vlogi. Za postopek plačila te takse smiselno velja določba tretjega odstavka tega člena.

35. člen

(postopek zaradi izterjave neplačane takse)

(1) Če taksni zavezanec, ki ima stalno prebivališče ali sedež v Republiki Sloveniji, ne plača takse v roku, ki je določen v prejšnjem členu oziroma če v tem roku ne zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks po drugem zakonu ali če ne vloži ugovora po petem odstavku 34. člena tega zakona, potrdi sodišče izvršljivost plačilnega naloga in ga v nadaljnjem roku 15 dni pošlje davčnemu uradu, na območju katerega ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče ali sedež, naj takso izterja.
(2) Če taksni zavezanec, ki ima stalno prebivališče ali sedež v tujini, ne plača takse v roku, ki je določen v 34. členu tega zakona oziroma če v tem roku ne zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks po drugem zakonu ali če ne vloži ugovora po petem odstavku 34. člena tega zakona, potrdi sodišče izvršljivost plačilnega naloga in ga v nadaljnjem roku 15 dni pošlje organu, ki je po zakonu pristojen za zastopanje in uveljavljanje premoženjskih pravic in koristi Republike Slovenije v tujini.

VII. VRNITEV TAKSE

36. člen

(pravica do vrnitve takse)

(1) Pravico do vrnitve takse ima, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, večjo od predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno.
(2) Pravico do vrnitve takse ima tudi, kdor je plačal takso za postopek in je v tem postopku uspel, če ne obstaja dolžnost druge stranke oziroma udeleženca v postopku, da mu povrne takso za ta postopek.

37. člen

(postopek vrnitve takse)

(1) Sodišče, ki je odločalo v postopku na prvi stopnji, odredi vrnitev takse po uradni dolžnosti.
(2) Taksa se vrne v breme ustreznega podračuna, odprtega pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila.

VIII. POSEBNA DOLOČBA

38. člen

(nadzor nad uporabo predpisov o sodnih taksah)

Uporabo predpisov o sodnih taksah nadzira ministrstvo, pristojno za pravosodje.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

39. člen

(splošno pravilo o postopkih, ki že potekajo)

Takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, se do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Smiselno enako velja za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona.

40. člen

(začetek uporabe določb, ki se nanašajo na takse v kazenskem postopku ali postopku o prekrških)

(1) Določbe normativnega dela in taksne tarife tega zakona, ki se nanašajo na takse v kazenskem postopku ali postopku o prekrških, se začnejo uporabljati z začetkom uporabe sprememb tistih določb zakona, ki ureja kazenski postopek oziroma zakona, ki ureja prekrške, ki se nanašajo na plačevanje povprečnine.
(2) Tudi za takse v kazenskem postopku ali postopku o prekrških smiselno velja določba 39. člena tega zakona.

41. člen

(spremembe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje)

Do začetka uporabe spremembe oziroma dopolnitve zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ki bo določila plačilo sodne takse kot procesne predpostavke za odločanje o ugovoru, velja, da mora biti ob vložitvi ugovora v postopku izvršbe in zavarovanja plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana v skladu z določbami 34. člena tega zakona in ni vložen predlog ter niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

42. člen

(sprejem predpisa)

Minister, pristojen za pravosodje, sprejme predpis iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

43. člen

(razveljavitev predpisov in prehodna ureditev glede sodnih kolkov)

(1) Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati:
1. Zakon o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78, 10/79, 36/83, 46/86, 34/88 in 1/90 ter Uradni list RS, št. 48/90 – ZFJP, 14/91, 38/96, 20/98, 50/98 – odločba US, 70/00, 93/01, 99/02 – odločba US, 73/03 – odločba US in 121/03);
2. 5. točka prvega odstavka 146. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03);
3. 40.b člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo in 93/07);
4. Pravilnik o izdajanju in uporabi upravnih in sodnih kolkov (Uradni list RS, št. 101/06, 50/07 in 126/07 – ZUT-G) v delu, ki velja za sodne kolke;
5. Sklep o uskladitvi vrednosti točke v Zakonu o sodnih taksah (Uradni list RS, št, 98/07).
(2) Fizične in pravne osebe lahko od 1. oktobra 2008 do 1. decembra 2008 zamenjajo sodne kolke za gotovino pri blagajnah pravnih in fizičnih oseb, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti trgovine na drobno, v nominalni vrednosti.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko fizične in pravne osebe od 1. oktobra 2008 do 31. decembra 2008 zamenjajo sodne kolke tudi na območnih enotah Uprave Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP), pri čemer UJP izplača 90 odstotkov nominalne vrednosti kolkov z brezgotovinskim nakazilom.
(4) Fizične in pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti trgovine na drobno in so prodajale kolke, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil lahko od 1. oktobra 2008 do 31. decembra 2008 zamenjajo sodne kolke, ki jih imajo v zalogi, na območnih enotah UJP, pri čemer UJP izplača 90 odstotkov nominalne vrednosti kupljenih kolkov z brezgotovinskim nakazilom.
(5) Neuporabljene sodne kolke, ki so jih upravni in drugi državni organi prejeli brezplačno, morajo v času od 1. oktobra do 31. decembra 2008 vrniti UJP.
(6) UJP sodne kolke komisijsko uniči.

44. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati 1. oktobra 2008.

Povezava do taksne tarife: http://www.uradni-list.si/1/content?id=86035

Ključne besede:
sodne takse

Objavite na Facebooku

RSS rubrike Davki!