E-seminar Uskladitev plač po kolektivni pogodbi in povračila v letu 2008

E-seminar Letni dopust in vzorec obvestila o odmeri letnega dopusta

Regres za letni dopust pripada po določbi prvega odstavka 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2004 in 103/2007; v nadaljevanju ZDR) vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, in sicer najmanj v višini minimalne plače.

Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.

V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

Po določbi prvega odstavka 162. člena ZDR ima delavec pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta (1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu):

- če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta,

- če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po katerem bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,

- če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.

Po določbi drugega odstavka 162. člena ZDR pa je delavcu, ki med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače.

Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima po določbi četrtega odstavka 64. člena ZDR pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju štirih tednov, enako kot delavec, ki dela polni delovni čas, vendar pa ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. To pravilo pa na podlagi določbe petega odstavka 131. člena ne velja za delavce, ki delajo krajši delovni čas v skladu s 66.členom ZDR, torej v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. Ti delavci so upravičeni do celotnega regresa za letni dopust.

Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 –(KPPI) je bila podpisana 30.5.2008. KPPI velja za delodajalce v zasebnem sektorju, ki opravljajo dejavnost na pridobiten način in za katere ni sklenjena ustrezna kolektivna pogodba dejavnosti. Za leto 2008 se za delodajalce, za katere je sklenjena kolektivna pogodba dejavnosti, določbe te kolektivne pogodbe uporabljajo le glede tistih pravic in obveznosti, ki jih kolektivna pogodba dejavnosti samostojno ne ureja.

Za leto 2009 pa se bo za delodajalce, za katere je sklenjena kolektivna pogodba dejavnosti, ta kolektivna pogodba uporabila za ureditev posamezne pravice ali obveznosti le v primeru, če v kolektivni pogodbi dejavnosti ne bo urejena in če bo v kolektivni pogodbi dejavnosti tako določeno.

Po tej KP znaša regres za letni dopust v letu 2008 najmanj 665 evrov, v letu 2009 pa najmanj 686 evrov. V podjetjih z izgubo v preteklem poslovnem letu pa znaša regres za letni dopust v letih 2008 in 2009 najmanj v višini zakonsko določene minimalne plače na dan izplačila regresa. Minimalna plača znaša od 1. marca 2008 do vključno 31. julija 2008 566,53 evra in se po prvem odstavku 2. člena Zakona o določitvi minimalne plače (Uradni list RS, št. 114/2006 in 36/2008) poveča 1. avgusta vsako leto za pričakovano rasti življenjskih potrebščin v letu, ki jo kot podlago za pripravo državnega proračuna sprejme Vlada RS.

Po KPPI lahko delodajalci, ki so nelikvidni, izplačajo regres najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Kolektivne pogodbe dejavnosti, ki določajo višino regresa za leto 2008 so še:

Vir : ZDS

Če v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca, znesek regresa za letni dopust ni dogovorjen, je delodajalec dolžan delavcu izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

Regres za letni dopust se mora v skladu z določbo drugega odstavka 131. člena ZDR izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti pa je lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določen kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Znesek regresa za letni dopust za leto 2008 za javne uslužbence je določen v Dogovoru o višini regresa za letni dopust za leto 2008 (Uradni list RS št. 38/2008). Dogovorjeni znesek regresa znaša 672,00 EUR in se je izplačal pri plači za mesec april 2008.

Obračunavanje in plačevanje akontacije dohodnine

Regres za letni dopust je dohodek iz delovnega razmerja, ki se v celoti všteva v davčno osnovo. Davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja je dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je dolžan plačevati delojemalec.

Regres za letni dopust sodi med dohodke iz delovnega razmerja, ki se izplačajo za več mesecev skupaj in od katerih se akontacija dohodnine izračuna v skladu z določbo petega odstavka 127. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in 10/2008; v nadaljevanju ZDoh-2). V skladu z navedeno določbo se akontacija dohodnine izračuna od celotnega izplačila dohodka, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka, se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev.

Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine se torej znesek regresa, ki se nanaša na celo leto, razdeli na 12 delov in se 1/12 regresa upošteva pri izračunu osnove za izračun povprečne stopnje dohodnine. S tako ugotovljeno povprečno stopnjo dohodnine pa izračunamo akontacijo dohodnine od regresa.

V primeru, da so delavcu pri izračunu akontacije dohodnine od plače upoštevane tako visoke davčne olajšave, da znaša osnova za izračun povprečne stopnje akontacije dohodnine 0, znaša tudi akontacija dohodnine od regresa 0.

Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine v skladu s šestim odstavkom 127. člena ZDoh-2 izračuna po stopnji 25 % od davčne osnove, brez upoštevanja davčnih olajšav.

Obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost

V skladu z določbo tretje alinee petega odstavka 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 3/98, 81/00 in 97/01; v nadaljevanju ZPSV), se pri regresu za letni dopust prispevki za socialno varnost obračunajo in plačajo v delu, ki presega 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS. Z ZPSV je tudi določeno, da se v primeru, če se izplačilo regresa opravi v dveh ali več delih, ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov ter poračun plačanih prispevkov od posameznih delov regresa.

Po zadnjem znanem podatku Statističnega urada RS, znaša povprečna plača v RS za predpretekli mesec (marec 2008) 1.352,87 EUR. Znesek izplačanega regresa, do katerega se prispevki za socialno varnost ne obračunavajo in ne plačujejo tako znaša (glede na zadnji znani statistični podatek) 947,01 EUR.

Priznavanje regresa kot odhodka pri ugotavljanju davčne osnove

Regres za letni dopust se v skladu s petim odstavkom 35. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb-ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06) prizna kot odhodek v celotnem obračunanem znesku.

Dopolnjeno: 5. 6. 2008

Dopolnjeno: 17. 6. 2008

Pripravila: Kristina Barič