Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 10.4.2008 20:14:49

Poslovna enota nerezidenta v Sloveniji

Rubrika: Davkiprint Natisni

Poslovna enota nerezidenta v Sloveniji

Pojasnilo DURS, št. 4217-61/2008, 9. 4. 2008

1. UVOD

Republika Slovenija je z davčno reformo v letu 2004 uvedla davčni odtegljaj od dohodkov rezidentov in nerezidentov z virom v Sloveniji. Z osamosvojitvijo in uspešno gospodarsko rastjo je postala zanimiva za tuja podjetja, ki v Sloveniji opravljajo svojo dejavnost preko hčerinskih družb, podružnic, predstavništev in drugih trenutno veljavnih organizacijskih oblik.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06) določa, da je nerezident zavezan za davek od tistih dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji.

V skladu s tretjim odstavkom 8. člena ZDDPO-2 ima dohodek nerezidenta, dosežen v poslovni enoti tega nerezidenta ali preko poslovne enote tega nerezidenta, vir v Sloveniji, če se poslovna enota nahaja v Sloveniji. To pomeni, da ima ves dohodek oziroma dobiček (aktivni dohodki in pasivni dohodki) nerezidenta Slovenije, ki je dosežen v poslovni enoti ali preko poslovne enote nerezidenta v Sloveniji, vir v Sloveniji.*

Pri davčni obravnavi nerezidenta Slovenije, ki v Sloveniji opravlja svojo dejavnost, je potrebno ugotoviti dve pomembni dejstvi, preden naložimo obveznost plačila davka na dobičke tega podjetja:

  • ali ima tuje podjetje v Sloveniji poslovno enoto, in
  • če je odgovor pritrdilen, koliko dobička poslovne enote nerezidenta se v Sloveniji lahko obdavči.

Slovenija ima z večjim številom držav** sklenjeno Konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja (v nadaljevanju: konvencija). S konvencijami se odpravlja dvojna obdavčitev dohodka in premoženja. Slovenija pri sklepanju konvencij uporablja kot izhodišče Vzorčno konvencijo OECD. Sestavni del Vzorčne konvencije je tudi komentar (v nadaljevanju: komentar), ki služi kot pripomoček pri razlagi posameznih členov konvencije in izvajanju konvencije v praksi.

Ustava Republike Slovenije*** v 8. členu določa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.

V skladu z navedeno določbo Ustave Republike Slovenije so konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, ki jih je sklenila in uveljavila Slovenija, sestavni del njenega pravnega reda.

Kadar ima Slovenija sklenjeno konvencijo, se izpolnjevanje pogojev za obstoj poslovne enote nerezidenta v Sloveniji presoja po določbah ZDDPO-2 in določbah konvencije. Pri tem je potrebno upoštevati načelo, da konvencija ne more vzpostavljati pravic obdavčevanja, ki jih po domači zakonodaji ni. To pomeni, da država pogodbenica, čeprav ji konvencija to dovoljuje, ne more ugotavljati obstoja poslovne enote nerezidenta, če za to nima podlage v svoji zakonodaji.

V primeru, da med Slovenijo in državo rezidenstva družbe, ki v Sloveniji opravlja dejavnost preko poslovne enote, ni sklenjene konvencije, se obstoj poslovne enote presoja zgolj po določbah ZDDPO-2.

2. UREDITEV PO ZDDPO-2

V 6. in 7. členu ZDDPO-2 so določena pravila in pogoji, na podlagi katerih se opravljanje dejavnosti nerezidenta v Sloveniji lahko opredeli za poslovno enoto v Sloveniji.

2.1. Prvi in drugi odstavek 6. člena ZDDPO-2 – kraj poslovanja, gradbišče

Poslovna enota nerezidenta po ZDDPO-2 je kraj poslovanja, to je kraj, v katerem ali preko katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji.

V drugem odstavku 6. člena so primeroma našteti načini opravljanja dejavnosti nerezidenta:

  1. pisarna, podružnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom ali drug kraj, kjer se pridobivajo ali izkoriščajo naravni viri;
  2. gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot 12 mesecev.

V skladu s petim odstavkom 6. člena se gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, ki trajajo dlje kot dvanajst mesecev, šteje za poslovno enoto nerezidenta od dneva začetka dejavnosti oziroma poslov, vključno s pripravljalnimi deli.

2.2. Tretji odstavek 6. člena ZDDPO-2 – odvisni zastopnik

V kolikor kriteriji iz prejšnje točke niso izpolnjeni, se kot stalna poslovna enota lahko opredeli tudi oseba, preko katere nerezident posluje na območju Slovenije – odvisni zastopnik.

Tretji odstavek 6. člena ZDDPO-2 določa, da se kot poslovna enota nerezidenta obravnava tudi posrednik, ki deluje v imenu nerezidenta, v zvezi s katerimikoli dejavnostmi oziroma posli za nerezidenta, če ima in običajno uporablja pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu nerezidenta.

2.3. Četrti odstavek 6. člena ZDDPO-2 – neodvisni zastopnik

Lahko pa se v skladu s četrtim odstavkom 6. člena ZDDPO-2 kot poslovna enota nerezidenta obravnava tudi posrednik, ki v svojem imenu deluje za nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti kot borzni posrednik, posrednik s splošnim pooblastilom ali katerikoli drug neodvisni posrednik, kadar deluje v celoti ali pretežno v imenu nerezidenta in se pogoji in okoliščine v poslovnih in finančnih razmerjih med tem nerezidentom in tem posrednikom razlikujejo od tistih, ki bi bili v razmerjih med nepovezanimi osebami.

Kaj pomeni »deluje v celoti ali pretežno v imenu nerezidenta«?

Razlog za takšno določbo je v tem, da posrednik, ki v okviru svoje neodvisne dejavnosti, deluje samo za eno podjetje in posveti svoj čas in aktivnost v celoti ali pretežno enemu podjetju, izgubi svoj neodvisni status. Posrednik postane ekonomsko odvisen od enega podjetja.

Vrednotenje merila »v celoti ali pretežno« lahko izhaja iz prihodkov, ki jih neodvisni posrednik dosega. Možni so tudi drugi kriteriji, ki pa se ugotavljajo v vsakem posameznem primeru presojanja elementov razmerja med strankami.

Nedvoumni obstoj poslovne enote je torej le v primeru, ko neodvisni posrednik dosega dohodke le pri enemu podjetju.

Težje določljivi so primeri, ko neodvisni posrednik deluje za dve ali več podjetij. V kolikor je delež prihodkov, prejetih s strani enega podjetja večji od 50 %, se lahko šteje, da deluje pretežno v imenu tega podjetja, in da je med njima razmerje, ki je drugačno od tistega, ki je med nepovezanimi osebami – kar je pogoj za obstoj poslovne enote.

2.4. Kraj poslovanja, ki ni poslovna enota

V določbi 7. člena ZDDPO-2 so naštete aktivnosti nerezidenta, ki niso poslovna enota v Sloveniji. To so:

  1. uporaba prostorov le za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki mu pripadajo;
  2. vzdrževanje zalog dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi skladiščenja, razstavljanja ali dostave;
  3. vzdrževanje zalog dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi predelave s strani druge osebe;
  4. vzdrževanje kraja poslovanja le zaradi nakupa dobrin ali blaga ali zbiranja informacij zase;
  5. vzdrževanje kraja poslovanja le zaradi opravljanja kakršnekoli druge dejavnosti oziroma poslov pripravljalne ali pomožne narave zase;
  6. vzdrževanje kraja poslovanja le za kakršnokoli kombinacijo dejavnosti oziroma poslov, določenih v 1. do 5. točki tega člena, pod pogojem, da so splošna dejavnost oziroma posli kraja poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalne ali pomožne narave.

V primeru, ko nerezident opravlja dejavnost (sam ali preko posrednika) in gre le za aktivnosti, povezane z določbami tega člena, se le ta ne šteje za poslovno enoto nerezidenta.

3. UREDITEV PO KONVENCIJAH O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA

ZDDPO-2 ureja pogoje za obstoj poslovne enote nerezidenta podobno kot Vzorčna konvencija OECD, vendar obstajajo razlike. V nadaljevanju povzemamo ureditev stalne poslovne enote po Vzorčni konvenciji OECD in opisujemo usmeritve in priporočila, ki jih navaja komentar Vzorčne konvencije OECD, ki je pomemben vir za običajno razlago določb konvencije, tako za davčni organ kot za sodišča.

Stalno poslovno enoto Vzorčna konvencija OECD ureja v 5. členu. Pojavlja pa se tudi v drugih členih in sicer: 7. člen (poslovni dobiček), 14. člena (samostojne osebne storitve), 10. člen (dividende), 11. člen (obresti), 12. člen (licenčnine in avtorski honorarji), 13. člen (kapitalski dobički), 21. člen (drugi dohodki) in 24. člen (enako obravnavanje).

3.1. Prvi in drugi odstavek 5. člena Vzorčne konvencije OECD – mesto poslovanja

Po Vzorčni konvenciji OECD izraz »stalna poslovna enota« pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.

Za obstoj stalne poslovne enote morajo biti sočasno izpolnjeni trije pogoji:

  1. mesto poslovanja – ekonomska aktivnost nerezidenta – podjetja ali posameznika na nekem geografskem prostoru (točki);
  2. stalno mesto poslovanja – mesto poslovanja mora biti v smislu kraja in časa stalno;
  3. opravljanje dejavnosti preko stalnega mesta poslovanja – največkrat to pomeni, da ljudje, ki so tako ali drugače odvisni od družbe, opravljajo dejavnost družbe v državi, kjer je stalno mesto poslovanja.

Drugi odstavek 5. člena Vzorčne konvencije določa, da izraz »stalna poslovna enota« še posebej vključuje: sedež uprave, podružnico, pisarno, tovarno, delavnico in rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom, ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov.

RAZLIKA med definicijo poslovne enote v ZDDPO-2 in Vzorčno konvencijo OECD je v tem, da Vzorčna konvencija dodatno zahteva, da je mesto poslovanja STALNO. V primeru, ko ima Slovenija z drugo državo sklenjeno konvencijo, se pogoji za obstoj poslovne enote presojajo tudi po kriterijih konvencije, predvsem izpolnjevanje pogoja stalnosti.

Dejavnost nerezidenta se mora na neki lokaciji opravljati stalno – ne sme imeti samo začasnega značaja.

Kriteriji, ki so lahko v pomoč pri ugotavljanju, ali neka dejavnost predstavlja stalno poslovno enoto:

  • dejavnost se opravlja manj kot 6 mesecev: stalne poslovne enote verjetno ni,
  • dejavnost se opravlja od 6 do 12 mesecev: z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da stalna poslovna enota obstaja,
  • dejavnost se opravlja več kot 12 mesecev: obstoj stalne poslovne enote.

3.2. Tretji odstavek 5. člena Vzorčne konvencije OECD – gradbišče

Tretji odstavek 5. člena Vzorčne konvencije določa, da je gradbišče, projekt gradnje ali montaže stalna poslovna enota samo, če traja več kot dvanajst mesecev.

»Test 12 mesecev« se nanaša na posamezno gradbišče ali projekt. V čas trajanja se všteva tudi čas pripravljalnih del.

Kadar delo na gradbišču opravljajo tudi podizvajalci, se njihov čas opravljanja všteva v čas glavnega izvajalca. Podizvajalec ima svojo stalno poslovno enoto samo, če traja njegova prisotnost na gradbišču več kot 12 mesecev.

Začasna prekinitev del (npr. zaradi slabega vremena, pomanjkanja materiala, težav z delavci,…) se ne šteje kot prekinitev obstoja stalne poslovne enote.

3.2.1. Nadzor ali svetovanje, povezano z gradbiščem

RAZLIKA med ZDDPO-2 in Vzorčno konvencijo je v tem, da je v ZDDPO-2 dodatno opredeljena kot poslovna enota tudi dejavnost nadzora v zvezi z gradbiščem, projektom gradnje, montažo ali postavitvijo, če traja dlje kot 12 mesecev.

Po Komentarju Vzorčne konvencije OECD pojem »gradbišče« zajema tudi nadzorne dejavnosti v zvezi z gradnjo, pri čemer ni pomembno ali dejavnost nadzora opravlja podjetje, ki opravlja gradbeno dejavnost, ali drugo podjetje. Države, ki želijo izrecneje določiti obstoj poslovne enote v zvezi z nadzornimi aktivnostmi, lahko to storijo v bilateralnih pogodbah.

Konvencije, ki vsebujejo takšno določbo so sklenjene z naslednjimi državami: Belgija, Bosna in Hercegovina, Češka, Estonija, Izrael, Kanada, Kitajska, Koreja, Litva, Latvija, Malta, Madžarska, Moldova, Norveška, Nizozemska, Portugalska, Rusija in Tajska.

Konvencije, ki ne vključujejo dejavnosti nadzora v zvezi z gradbiščem, projektom gradnje, montažo ali postavitvijo, so sklenjene z naslednjimi državami: Avstrija, Bolgarija, Ciper Danska, Francija, Finska Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Indija, Luksemburg, Makedonija, Nemčija, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Ukrajina, Velika Britanija in ZDA. V teh primerih je dejavnost nadzora zajeta v osnovni opredelitvi pojma »gradbišče«.

V primerih, ko je v konvenciji določen čas trajanja aktivnosti nerezidenta manj kot 12 mesecev (npr. s Tajsko je določen čas trajanja 6 mesecev), se zaradi določbe ZDDPO-2 upošteva čas trajanja več kot 12 mesecev.

3.2.2. Opravljanje storitev, vključno s svetovanjem in poslovodnimi storitvami

V konvencijah, ki jih je sklenila Slovenija z Bolgarijo, Češko, Kanado, Kitajsko, Malto, Moldovo, Slovaško in Tajsko je vključeno naslednje besedilo:

»Izraz “stalna poslovna enota” vključuje tudi opravljanje storitev, vključno s svetovalnimi ali poslovodnimi storitvami, ki jih opravlja podjetje države pogodbenice s svojimi zaposlenimi ali drugim osebjem, ki ga podjetje zaposli v ta namen, če se tovrstne dejavnosti (za isti ali povezan projekt) na ozemlju druge države pogodbenice izvajajo v obdobju ali obdobjih, ki skupno trajajo več kot 183 dni v katerem koli obdobju dvanajstih mesecev.«

Šesti člen ZDDPO-2**** ne vsebuje posebne določbe, da se šteje, da ima nerezident poslovno enoto v Sloveniji, kadar opravlja storitve, vključno s svetovalnimi ali poslovodnimi storitvami. Odsotnost takšne določbe pomeni, da se v tem primeru za navedene dejavnosti oziroma posle uporablja osnovna opredelitev poslovne enote – presoja se torej izpolnjevanje pogojev iz prvega in drugega odstavka 6. člena ZDDPO-2 ter prvega in drugega odstavka 5. člena konvencije.

3.3. Četrti odstavek 5. člena Vzorčne konvencije OECD – aktivnosti brez poslovne enote

V četrtem odstavku 5. člena Vzorčne konvencije OECD so naštete aktivnosti, ki nimajo za posledico obstoja stalne poslovne enote. To so:

    a) uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;
    b) vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;

    c) vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;

    d) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;

    e) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje kakršne koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;

    f) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih a) do e), če je splošna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalna ali pomožna.

Določba 7. člena ZDDPO-2, ki našteva dejavnosti, ki ne predstavljajo poslovne enote, sledi določbi Vzorčne konvencije.

Gre za aktivnosti pripravljalne ali pomožne narave. Pri navedenih aktivnostih je težko razlikovati med dejavnostjo, ki je pripravljalne, pomožne narave, in dejavnostjo, ki to ni. Uporabimo lahko kriterij, ali ta dejavnost pomeni bistveno dejavnost podjetja kot celote ali ne. Vsak konkreten primer je treba presojati posebej.

Pododstavek e) določa, da se mesto poslovanja, preko katerega podjetje izvaja dejavnost, ki je za podjetje samo pripravljalne ali pomožne narave, ne šteje kot stalna poslovna enota. Pri tem velja opozoriti, da tovrstna poslovna mesta lahko precej prispevajo k produktivnosti podjetja, vendar so storitve, ki jih opravljajo, zelo ločene od dejanskega doseganja dobička podjetja. Npr. poslovno mesto je namenjeno izključno oglaševanju, zagotavljanju informacij, za znanstvene raziskave, ali podpore pri izkoriščanju patenta ali know – how. V teh primerih podjetje nima stalne poslovne enote, vendar samo pod pogojem, da so te dejavnosti pripravljalne ali pomožne narave.

Kadar pa podjetje preko mesta poslovanja navedene dejavnosti opravlja neposredno tudi za druga podjetja (npr. za druge družbe koncerna, ki mu pripada prvo omenjeno podjetje), se šteje, da ima to podjetje stalno poslovno enoto.

3.4. Peti odstavek 5. člena Vzorčne konvencije OECD – odvisni posrednik

Peti odstavek 5. člena Vzorčne konvencije določa, da ne glede na določbe prvega in drugega odstavka, kadar oseba – ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja šesti odstavek – deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi s katerimi koli dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če so dejavnosti te osebe omejene na tiste iz četrtega odstavka 5. člena (glej točko 3.3).

Iz navedenih določb sledi, se za stalno poslovno enoto šteje tudi posrednik, ki je lahko pravna ali fizična oseba (lahko je v podjetju zaposlena ali ne), in ki ima pooblastilo, da v imenu in za račun nerezidenta sklepa pogodbe. To pooblastilo mora posrednik redno uporabljati. Pogodba, ki jo sklene v imenu in za račun nerezidenta, je pravno zavezujoča za podjetje. Gre za takšne pogodbe, ki predstavljajo sodelovanje nerezidenta v gospodarskih dejavnostih druge države.

Po Komentarju Vzorčne konvencije OECD 2005 pogoj »uporabljati pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu in za račun nerezidenta« ne omeji uporabe določbe samo na primere, ko posrednik sklepa pogodbe v imenu podjetja v dobesednem smislu. Določba se nanaša tudi na primere, ko posrednik sklene pogodbo, ki podjetje zavezuje, čeprav dejansko niso sklenjene v imenu podjetja. Samo dejstvo, da ni aktivnosti podjetja v samem poslu, lahko kaže na dodelitev te pristojnosti agentu.

Izpolnjevanje zahteve, da posrednik »običajno uporablja pooblastilo«, je odvisno od narave pogodb in poslovanja podjetja. Iz navedenega razloga ni mogoče postaviti testa pogostnosti uporabljanja pooblastila, zato je potrebno vsak primer presojati posebej.

Primer: Posrednik ima pooblastilo za sklepanje pogodb, kjer se dogovori in prejme naročilo (vendar posla formalno ne dokonča). Naročila pošilja skladišču, iz katerega se blago dostavi pogodbeni stranki, in kjer tuje podjetje avtomatično potrjuje posle.

Pooblastilo za sklepanje pogodb se mora nanašati na pogodbe, ki ustrezajo dejavnosti podjetja. Tako ne bomo šteli za stalno poslovno enoto aktivnosti osebe, ki ima pooblastilo, da sklepa pogodbe, ki se nanašajo samo na notranje delovanje podjetja (npr. pogodbe o zaposlitvi, sklepanje naročniškega razmerja za telefon, internet,…).

Oseba, ki je pooblaščena, da se dogovori o vseh sestavinah in podrobnostih pogodbe, ki je zavezujoča za podjetje, se šteje, da izvaja pooblastilo za sklepanje pogodbe v tej državi, četudi pogodbo podpiše druga oseba v državi, kjer je sedež podjetja.

Dejstvo, da je oseba v državi navzoča ali celo sodeluje pri pogajanjih med podjetjem in stranko, ne pomeni samo po sebi, da oseba v tej državi izvaja svoja pooblastila. Je pa pomembna okoliščina pri določanju funkcij, ki jih taka oseba opravlja za podjetje.

V konvencijah, ki jih ima Slovenija sklenjene z državama Indijo in Tajsko je v 5. odstavku, ki govori o odvisnem zastopniku, drugačna in natančnejša definicija odvisnega zastopnika. V teh primerih se odvisni zastopnik šteje za stalno poslovno enoto tudi v primeru:

  • če nima pooblastila za sklepanje pogodb in običajno vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, iz katerih redno dobavlja dobrine ali blago v imenu podjetja;
  • če običajno pridobiva naročila izključno ali skoraj izključno za to podjetje.

3.5. Šesti odstavek 5. člena Vzorčne konvencije OECD – neodvisni posrednik

Šesti odstavek 5. člena OECD Vzorčne konvencije določa, da se ne šteje da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker opravlja posle v tej državi preko posrednika, splošnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, pod pogojem, da te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja.

Posrednik se ne šteje za stalno poslovne enoto nerezidenta, če je neodvisen – pravno in ekonomsko – od nerezidenta, in če opravlja delo v okviru svojega rednega poslovanja.

Če se med posrednikom z neodvisnim statusom in nerezidentom vzpostavi odvisno razmerje, potem se ta posrednik šteje za stalno poslovno enoto nerezidenta. Odvisnost se kaže v tem, da je njegova dejavnost vezana samo na eno podjetje, odnosi med zastopnikom in podjetjem pa so drugačni od tistih, ki obstajajo med neodvisnimi podjetji.

Kriteriji pravne in finančne (ne)odvisnosti so lahko:

  • kdo nosi odgovornost za morebitno izgubo (poslovno tveganje), odgovornost za rezultate,
  • obveznosti zastopnika do podjetja: ekskluzivnost – verjetno je podvržen navodilom in kontroli podjetja (zato se ne more šteti več za neodvisnega, vendar to še ne pomeni, da je odvisen, ampak je potrebno vsak primer obravnavati posebej),
  • odvisnost samo od enega vira dohodka – število strank v zastopanju,
  • delovanje na podlagi in v mejah pooblastil, ki mu jih daje nerezident,
  • posebne veščine posrednika,…

Kriterij (ne)odvisnosti je lahko tudi delež prihodkov, prejetih s strani enega ali več podjetij, kot je navedeno pod točko 2.3..

RAZLIKA med določbo ZDDPO-2 in določbo Vzorčne konvencije OECD je le v negativni oziroma pozitivni formulaciji stavka.

V konvencijah, ki jih ima RS sklenjene z naslednjimi državami: Bolgarijo, Indijo, Moldovo, Nizozemsko, Srbijo / Črno Goro in Tajsko, je v odstavku o neodvisnem zastopniku (navadno je to šesti ali sedmi odstavek sporazuma) dodano naslednje besedilo, ki dodatno določa, kdaj se neodvisni zastopnik šteje za poslovno enoto nerezidenta:

»Kadar pa so dejavnosti takega zastopnika v celoti ali pa skoraj v celoti namenjene temu podjetju in med podjetjem in zastopnikom v njunih komercialnih ali finančnih odnosih obstajajo ali se vzpostavijo pogoji, drugačni od tistih, ki bi obstajali med neodvisnimi podjetji, se ta ne šteje za zastopnika z neodvisnim statusom v smislu tega odstavka.«

3.6. Pobiranje zavarovalnih premij in zavarovanje nevarnosti

V konvencijah, ki jih ima Slovenija sklenjene z državama Indijo in Moldovo, je dodan odstavek, ki se tiče pobiranja zavarovalnih premij in zavarovanja nevarnosti na območju države pogodbenice. Razlog umestitve takšne določbe je v tem, da tuje zavarovalnice preko posrednikov v državi dosegajo visoke dobičke, brez da bi bili v tej državi obdavčeni, saj ne izpolnjujejo pogojev za obstoj poslovne enote po ostalih kriterijih.

Tako šesti odstavek 5. člena v primeru Indije določa:

»Ne glede na predhodne določbe tega člena se za zavarovalnico države pogodbenice, razen v zvezi s pozavarovanjem, šteje, da ima stalno poslovno enoto v drugi državi pogodbenici, če na ozemlju te druge države prek osebe, ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja sedmi odstavek, pobira premije ali zavaruje za nevarnosti, ki obstajajo v tej drugi državi«.

Osmi odstavek 5. člena v primeru Moldove določa:

»Ne glede na prejšnje določbe tega člena se razen pri pozavarovanjih šteje, da ima zavarovalnica države pogodbenice stalno poslovno enoto v drugi državi pogodbenici, če pobira zavarovalne premije na ozemlju te druge države ali če nevarnosti v njej zavaruje prek osebe, ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja sedmi odstavek.«

Pri vseh ostalih konvencijah (ki ne vsebujejo tega določila) se za določitev poslovne enote nerezidenta v Sloveniji uporablja osnovna opredelitev poslovne enote po ZDDPO-2 in konvenciji (stalno mesto poslovanja, preko katerega nerezident v celoti ali delno opravlja svojo dejavnost).

3.7. Sedmi odstavek 5. člena Vzorčne konvencije OECD – hčerinska družba

Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo, ki je rezident druge države pogodbenice ali opravlja posle v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače) ali je pod nadzorom take družbe, samo po sebi še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge (7. odstavek 5. člena).

Že sam obstoj hčerinske družbe v državi pogodbenici ne pomeni, da ta družba predstavlja stalno poslovno enoto svoje matične družbe. Za davčne namene se hčerinska družba šteje za samostojen pravni subjekt.

Kot stalna poslovna enota se hčerinska družba lahko šteje v smislu petega odstavka 5. člena (odvisni posrednik) kadar ima npr. pooblastilo, da v imenu matične družbe sklepa pogodbe in to pooblastilo običajno izvaja. Enako velja tudi za dejavnosti, ki jih hčerinska družba opravlja za drugo hčerinsko družbo iste matične družbe. V teh primerih se obstoj poslovne enote nerezidenta presoja po kriterijih, ki veljajo za odvisnega posrednika (glej 2.2. in 3.4.).

* Glej Mojca Zemljič, Ingrid Andrejasič, Davčni vidiki poslovanja podružnic, Revizor, št. 10/07

** Seznam veljavnih Konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja je objavljen na internetni strani Ministrstva za finance http://www.mf.gov.si/slov/dav_car/seznam_konv_izogib_dv_obd.htm .

*** Uradni list RS, št. 33I/991-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06

**** ZDDPO-1 (Uradni list RS, št. 33/06 – UPB2) je v tretjem odstavku 6. člena določal, da se za poslovno enoto nerezidenta šteje tudi opravljanje storitev, vključno s svetovalnimi ali poslovodskimi storitvami, če za isti ali povezan projekt opravljanje storitev traja dlje kot 90 dni v kateremkoli obdobju zaporednih 12 mesecev.

Ključne besede:
pojasnilo DURS
poslovna enota nerezidenta
nerezident
konvencija o izogibanju dvojnega obdavčenja
dvojno obdavčenje
poslovna enota
kraj poslovanja
vzorčna konvencija OECD
OECD
dvojno obdavčevanje dohodka

Zadnji članki iz rubrike:

18.6.2019 14:37:26:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2L)

27.5.2019 19:54:31:
Davčne obveznosti Slovencev ob odhodu iz Slovenije

8.4.2019 14:57:55:
Računi in reference za plačevanje obveznih dajatev

29.3.2019 14:26:33:
Tolmačenje FURS glede najemov po MSRP 16

27.3.2019 14:39:00:
Zlorabe pri odkupu lastnih poslovnih deležev družb

Najnovejši članki:

26.6.2019 15:58:50:
S poenostavitvijo zakonodaje do hitrejšega reševanja vlog za državne štipendije in tudi do več štipendij

26.6.2019 15:53:26:
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji in Protokola о izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji (BRSZD)

26.6.2019 15:16:23:
Poročilo o gibanju plač za februar 2019

26.6.2019 14:49:10:
Prejemniki namenitve dela dohodnine za donacije

19.6.2019 10:43:55:
Novi predlogi davčnih sprememb - 18. 6. 2019

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT