Pojasnilo DURS, št. 4217-130/2008, 19. 3. 2008

Z namenom korektnega obdavčevanja športnih dejavnosti in nastopajočih športnikov, širše pojasnjujemo sledeče.

1. Uporaba konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka za dohodke nerezidentov

Republika Slovenija je z namenom odprave dvojnega obdavčevanja sklenila več kot štirideset mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka (v nadaljevanju: Konvencije), ki večinoma temeljijo na Vzorčni konvenciji OECD, razen Konvencije SFRJ – Francija (uporaba do 31. 12. 2007) in RS – ZDA. Upoštevanje določb Konvencij ima pri obdavčevanju dohodkov prednost pred domačo davčno zakonodajo (ZDoh-2, ZDDPO-2), seveda le v primeru, če ima RS z državo davčnega rezidentstva športnika takšno Konvencijo sklenjeno.

Obdavčevanje dohodkov športnikov navadno ureja 17. člen Konvencije, in sicer za vse primere pridobivanja dohodka:

a) športnik pridobiva dohodek od opravljanja športne dejavnosti v svojem imenu in za svoj račun;
b) športnik opravlja svojo dejavnost za drugo osebo:

b1) pri tej osebi je zaposlen, ali
b2) dejavnost opravlja na podlagi drugega pogodbenega razmerja.

Določbe 17. člena Konvencije imajo zaradi svoje specialnosti prednost pred določbami 7. člena (Poslovni dobiček) in 14. (Samostojne osebne storitve) člena oziroma 15. člena (Dohodek iz zaposlitve), ker se nanašajo na točno določene dohodke (tudi umetnikov) športnikov kot posebne kategorije davčnih zavezancev, in se nanašajo zgolj nanje, ne pa tudi na spremljajoče osebje, ki sodeluje pri športnikovem nastopu (trenerji, maserji, serviserji športnikove opreme,…).

Prvi odstavek 17. člena Konvencije določa, da se ne glede na določbe 14. in 15. člena lahko dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice kot športnik iz takšnih osebnih dejavnosti, ki jih izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči v tej drugi državi, torej državi, kjer športnik opravi določeno dejavnost. Za opredelitev vrste dohodka, ki ga prejme športnik v povezavi s svojo dejavnostjo, je relevantna povezanost dohodka s konkretnim nastopom športnika. Tako se med dohodke, ki so neposredno povezani s športno dejavnostjo izvajalca (npr. nagrada, premija, delež od prodanih vstopnic za prireditev), štejejo tudi honorarji za medijske ali prireditvene aktivnosti in honorarji od reklamnih oglasov, pa tudi sponzorska plačila, ki jih gospodarski subjekti plačujejo v zameno za prikazovanje njihovega imena ali podobe in so povezana s samo prireditvijo oziroma udeležbo športnika.

Drugi odstavek 17. člena Konvencije določa obdavčevanje v primeru, ko dohodek od osebnih dejavnosti, ki jih izvaja športnik, ne priraste (ne pripada) samemu športniku osebno, temveč drugi osebi (npr.: posredniku, agenciji), nastopajoči športnik pa ima pravico do neposredne ali posredne udeležbe v dobičku osebe, ki zagotavlja storitve nastopajočega športnika, ali v primeru, da dohodek pripada drugi osebi (ni plačan neposredno športniku), kar pomeni, da je tako izplačani dohodek športnika obdavčen posredno – kot dohodek te druge osebe. Tudi tovrstni dohodek se obdavči v državi pogodbenici, v kateri poteka dejavnost športnika.

Določbi prvega in drugega odstavka 17. člena dodeljujeta Sloveniji pravico do obdavčitve, če je dohodek dosežen z opravljanjem dejavnosti športnika na območju Slovenije. Država rezidentstva prejemnika dohodka v takšnih primerih ravna v skladu z določbo Konvencije, ki določa odpravo dvojnega obdavčevanja – torej upošteva v Sloveniji plačani davek kot odbitek (metoda odbitka) ali pa dohodek, od katerega je bil v Sloveniji plačan davek, izvzame iz obdavčitve (metoda izvzetja).

Tretji odstavek 17. člena Konvencije določa izjemo od zgoraj navedenega v dveh primerih:

• če so dohodki iz osebnih dejavnosti nastopajočega športnika doseženi v okviru programa športne izmenjave, ki sta ga potrdili obe državi pogodbenici, ali
• če je dejavnost nastopajočega športnika financirana z javnimi sredstvi države rezidentstva nastopajočega športnika.

V obeh primerih se takšni dohodki izjemoma (izjema od osnovnega pravila obdavčitve na viru !) obdavčijo samo v državi, katere rezident je nastopajoči športnik. Športnik nerezident (prejemnik dohodka) v takšnem primeru preko plačnika davka uveljavlja ugodnosti iz Konvencije z vložitvijo pisnega zahtevka (konkretno: obrazec KIDO 8) pri pristojnem davčnem organu v Sloveniji, kateremu se predložijo tudi ustrezna dokazila, iz katerih je razvidno, da gre za primere izjem iz tretjega odstavka obravnavanega člena.

V primeru, da je nastopajoči športnik v odvisnem razmerju (delovnem razmerju – zaposlitev ali pogodbenem razmerju) in kot tak nastopa v Sloveniji, plača pa ga npr. klub (ne glede na pravno organizacijsko obliko kluba) iz tujine, gre za dohodek izvajalca – nerezidenta. Glede na določbe 33. in 68. člena ZDoh-2 ter 70. člena ZDDPO-2 je tak dohodek obdavčen z davčnim odtegljajem, ker takšno plačilo ne pripada športniku samemu, ampak drugi osebi – delodajalcu. Takšne situacije obravnavata 15. člen (Dohodek iz zaposlitve) in 17. člen Konvencije. Skladno z določbo prvega odstavka 15. člena se dohodek, ki ga doseže rezident iz naslova zaposlitve, obdavči samo v državi rezidentstva, razen v primeru, če se zaposlitev izvaja v drugi državi. V tem primeru se sme obdavčiti tudi v tej drugi državi, torej državi, kjer se zaposlitev opravi. V drugem odstavku 15. člena pa je določena izjema: dohodek se obdavči samo v državi rezidentstva športnika, če so kumulativno izpolnjeni sledeči pogoji:

• prejemnik dohodka je prisoten v Sloveniji manj kot 183 dni v fiskalnem letu;
• plačilo za nastop športnika plača delodajalec, ki ni rezident Republike Slovenije; in
• plačilo za nastop ne bremeni poslovne enote, ki jo ima športnikov delodajalec v Sloveniji.

Vendar je izjema tudi od tega pravila določena v 17. členu Konvencije, ki v prvem odstavku določa, da se izjemoma od določb 15. člena, dohodek nastopajočega športnika sme obdavčiti v državi, v kateri se storitev opravi. To pomeni, da se za davčno obravnavo nastopajočega športnika ne uporabljajo določbe 15. člena, pač pa določbe 17. člena Konvencije, kot je predhodno opisano. Se pa določbe 15. člena uporabljajo za spremljajoče osebje (trenerji, maserji, serviserji športnikove opreme,..), če je takšno osebje v odvisnem razmerju (delovnem ali pogodbenem) do delodajalca. Podobno se dohodki športnika davčno obravnavajo tudi v primeru, ko nastopajoči športnik – nerezident opravlja neodvisno poklicno dejavnost. V skladu z določbo 46. člena ZDoh-2 se takšen dohodek obravnava kot dohodek iz dejavnosti, davčni odtegljaj pa se izračuna, odtegne in plača v skladu z določbo 68. člena ZDoh-2 po stopnji iz 70. člena ZDDPO-2. V mednarodnih pogodbah (vse konvencije vsebujejo 7. člen – Poslovni dobiček, ne vsebujejo pa vse 14. člena – Samostojne osebne storitve!) so takšne situacije obravnavane v 7. in 17. členu. V konvencijah, ki vsebujejo 14. člen, pa se takšen dohodek ne obravnava po 7. členu, ampak po določbah 14. in specialnejšega 17. člena. Po določbah 7. člena se dohodek iz opravljanja dejavnosti obdavči samo v državi rezidentstva podjetja, razen v primeru, če se dejavnost opravlja v drugi državi preko stalne poslovne enote, po določbah 14. člena pa v primeru, če se dejavnost opravlja preko stalne baze ali če biva v drugi državi pogodbenici najmanj 183 dni v fiskalnem letu.

Izjema od tega pravila je zopet določena v prvem odstavku 17. člena Konvencije: izjemoma od določb 7. oziroma 14. člena, se dohodek nastopajočega športnika sme obdavčiti v državi, v kateri se storitev opravi. To pomeni, da se za dohodek iz opravljanja neodvisne poklicne dejavnosti športnika ne uporabljajo določbe 7. oziroma 14. člena Konvencije, ampak določbe 17. člena Konvencije. To velja tudi v primeru, če dohodek ne pripada nastopajočemu izvajalcu samemu, ampak drugi osebi, kot je že opisano pri uporabi drugega odstavka 17. člena.

Za dohodek, ki ga športnik, rezident ene države pogodbenice, prejme v drugi državi pogodbenici in ni neposredno povezan z njegovim nastopom, se lahko uporabijo določbe drugih členov Konvencije – npr. 12.člen (licenčnine in avtorski honorarji), če športnik prejme avtorski honorar za predavanja na športnih akademijah, v športnih klubih in podobno.

2. Obdavčevanje športnikov, rezidentov Republike Slovenije

Zakon o dohodnini – ZDoh-2, ki se uporablja od 1. januarja 2007 dalje, določa, da so rezidenti Slovenije zavezani za plačilo dohodnine po načelu obdavčitve po svetovnem dohodku, kar pomeni, da so obdavčeni z dohodnino za vse dohodke, ne glede na to, od kod so jih prejeli, kdo jim jih je izplačal in kje so jih zaslužili.

Rezidenti Slovenije praviloma že med letom plačujejo akontacijo dohodnine, bodisi kot davčni odtegljaj, bodisi kot davek, odmerjen z odločbo na podlagi napovedi. V primeru, da ima Slovenija z državo, v kateri je bil tuj dohodek dosežen (država vira), sklenjeno konvencijo, je potrebno upoštevati določbe te konvencije glede dodelitve pravice do obdavčitve posameznega dohodka, glede mejne stopnje obdavčitve posamezne vrste dohodka, če je le-ta predpisana za tovrstni dohodek, in glede uporabe ustrezne metode za odpravo dvojne obdavčitve istovrstnega dohodka.

Osnovno načelo konvencij je, da se dohodki športnikov, doseženi v državi pogodbenici, obdavčujejo na viru, in sicer po stopnji iz nacionalne zakonodaje države pogodbenice, v kateri športnik opravi določeno dejavnost. Za davčno obravnavo tovrstnih dohodkov športnikov, rezidentov Republike Slovenije, je potrebno upoštevati tudi v posamični konvenciji določeno metodo (metoda izvzetja – oprostitve oziroma metoda odbitka) za odpravo dvojnega obdavčevanja, ki je običajno določena z določbo 23. člena (Odprava dvojnega obdavčevanja).

Glede na določbo 46. člena ZDoh-2 se za dohodek iz dejavnosti šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Športniki – rezidenti Republike Slovenije, ki opravljajo svojo dejavnost individualno oziroma imajo status samostojnega športnika, nastopajo samostojno v svojem imenu in za svoj račun. O svoji športni dejavnosti (nastopanju) se dogovarjajo sami ali preko svojih zastopnikov, gre torej za samostojno (neodvisno) opravljanje dejavnosti kot poklic, zato se dohodki poklicnih športnikov, vključno z nagradami za dosežke na športnih prireditvah, obravnavajo kot dohodek iz dejavnosti. Davčna osnova je doseženi dohodek. Skladno z določbo drugega odstavka 68. člena ZDoh-2 se davčni odtegljaj izračunava, odteguje in plačuje tudi od plačil, ki jih zavezanec po tem poglavju dosega v okviru opravljanja dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika. Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje in plačuje od osnove in po stopnji, določeni z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Skladno z določbo 70. člena ZDDPO-2 znaša stopnja davčnega odtegljaja 15 %.

Izjema: dohodnine se ne plača od denarnih nagrad za osvojeno medaljo na olimpijskih igrah ter svetovnih, evropskih in drugih mednarodnih prvenstvih, ki se izplačajo iz proračuna v skladu s pravilnikom, ki ureja merila za izvajanje letnega programa športa na državni ravni, kot to določa 5. točka 31. člena ZDoh-2. Vsi drugi, »nereprezentativni« dohodki in nagrade, ki jih prejme športnik zaradi udeležbe ali uvrstitve na tekmovanjih, na katerih ne zastopa državne reprezentance, se vštevajo v njegovo davčno osnovo.

Ključne besede: pojasnilo DURS obdavčenje športnih dejavnosti športna dejavnost dvojno obdavčenje mednarodne pogodbe

Objavite na Facebooku RSS rubrike Davki! Pridružite se! Naročilo Zlatega kompleta

Zadnji članki iz rubrike: 5.9.2023 16:33:47: Novosti zakonov o odpravi posledic poplav ter zemeljskih plazov na davčnem področju 5.9.2023 16:25:18: Izteka se rok za odlog plačila davčnih obveznosti zaradi poplav 11.9.2023 16:36:03: Predizpolnjena vrsta obračuna na obračunih DOD-DDPO in DDD-DDD 14.8.2023 15:59:27: Odlog plačila oziroma podaljšanje roka za plačilo obveznosti zaradi poplav 10.8.2023 13:24:16: Prizadeti v poplavah lahko upravičeni tudi do izredne denarne socialne pomoči

Najnovejši članki: 26.9.2023 12:53:47: Nadzor nad vračanjem ukrepa za gospodarstvo za odpravo posledic dviga cen energentov 26.9.2023 11:32:31: Prispevek ob tednu požarne varnosti 25.9.2023 16:13:36: Informacija o nadomestilu plač prostovoljcem za pomoč pri odpravljanju posledic poplav v avgustu 25.9.2023 14:49:18: Sprejeta novela insolvenčnega zakona 25.9.2023 11:50:06: Izjava za izplačilo pomoči samozaposlenim zaradi poplav in plazov v avgustu 2023 je na voljo