Poslovanje med povezanimi osebami je zaradi svoje specifičnosti, predvsem pa možnosti prilagajanja davčnih osnov vključenih, izpostavljeno strožjemu in natančnejšemu davčnemu nadzoru kot poslovanje z nepovezanimi akterji na trgu. S prefinjeno in domišljeno poslovno politiko je namreč v primeru povezanih oseb možno optimirati poslovne rezultate pri tistem gospodarskem subjektu, kjer je to najbolj smiselno. S takim optimiranjem poslovnih rezultatov pa bi brez ustreznih davčnih omejitev lahko prihajalo tudi do prilagajanja davčne osnove in s tem do namernega izogibanja plačilu davkov. Ker se obveznost za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji, pa tudi v večini drugih držav, ugotavlja na podlagi izhodišč poslovne bilance (izkaza poslovnega izida), je zelo pomembno, kakšne poslovne rezultate ustvarijo v posel vključene osebe. Načeloma namreč velja, da se davčna osnova vsake pravne osebe določi na način, da se od obdavčljivih prihodkov, ki so bili dejansko ustvarjeni, odštejejo davčno priznani odhodki, ki so dejansko nastali. Besedica dejansko pa je v okviru problematike transfernih cen ključna – če bi v poslih med povezanimi osebami davčni organ preverjal le dejansko nastale prihodke in dejansko nastale odhodke, bi lahko zmotno ugotovil celo, da je davčna osnova izkazana pravilno.

A bistvo je nekje drugje: veliko bolj kot tisto, kaj je bilo dejansko zaračunano, je v okviru presojanja transfernih cen za namene obdavčitve pomembno ugotoviti, kaj bi moralo biti zaračunano, pa morda ni bilo, oziroma po kakšni vrednosti bi moralo biti zaračunano, pa morda ni bilo. Ker pa je slednje v večini primerov dokaj neoprijemljiva kategorija, predstave o tem, kaj bi morda moralo biti, pa utegnejo biti sila različne, velja, da je področje transfernih cen t. i. mehko področje ekonomske znanosti, jasne in vnaprej opredeljene definicije in vrednosti pa dejansko niso mogoče. Pri presoji se zato upošteva predvsem logika poslovanja subjektov z jasnimi in strokovnimi argumenti, ključna pa je predvsem presoja vseh spremljajočih okoliščin in dejavnikov, ki spremljajo vsak opravljeni posel. Ker so slednji sila različni in spremenljivi v času, nekih absolutnih, vnaprej znanih, predvsem pa za vse zavezance enakih vrednosti v okviru transfernih cen ni mogoče zagotoviti. Prav tako v okviru transfernih cen načeloma en in edini pravi rezultat ni mogoč, navadno pa je namesto ene absolutno izražene vrednosti (o ceni) postavljen razpon vrednosti (cen), ki še ustreza pravilom in zahtevam davčne zakonodaje.

Cene, po katerih poteka poslovanje med povezanimi osebami, se imenujejo transferne ali prenosne cene, včasih imenovane tudi senčne cene, ker navzven navadno niso znane oziroma transparentne. S temi cenami lahko povezane osebe prilagajajo poslovne rezultate podjetij v skupini po svojih željah in potrebah. Ker sistem obdavčitve pravnih oseb v Sloveniji v osnovi temelji na podatkih, ki jih nudijo računovodski izkazi družbe (npr. izkaz poslovnega izida), je potrebno z davčnega vidika v primerih poslovanja povezanih oseb dejansko ustvarjeni poslovni izid ustrezno korigirati, pri tem pa čimbolj izničiti morebiten negativni vpliv transfernih cen na dejansko ustvarjeni dobiček in posledično na izkazano davčno osnovo zavezanca. V primeru poslovanja med povezanimi osebami je tako z davčnega vidika potrebno določiti cene, ki neupravičenega prenosa davčne osnove od enega zavezanca k drugemu ne omogočajo. In še nekaj: pojem transferne cene se uporablja za vse cene, ki se zaračunajo med povezanimi osebami, ne glede na morebitno dejstvo, da slednje omogočajo prelivanje dobička ali pa tudi ne. Pojem transfernih cen tako definira zgolj področje, kdaj se take cene uporabijo, ne pa morebitnega dejstva, da cene omogočajo prelivanje davčne osnove. Imeti transferne cene v podjetju tako pomeni le, da podjetje posluje s povezanimi osebami, nikakor pa ta pojem sam še ne pomeni, da podjetje tudi preliva davčno osnovo k drugemu zavezancu na nedovoljen način. Šele besedna zveza imeti neustrezne, napačne, previsoke ali prenizke transferne cene pomeni, da se davčna osnova vključenih ne oblikuje pravilno, posledično pa se davek odmerja od napačnih davčnih osnov.

Iz e-seminarja Transferne cene v praksi