Sodba Vrhovnega sodiščca RS (Sodba X Ips 350/2004)

Datum: 9.5.2007

V upravnem sporu v reviziji ni dopustno uveljavljati kot revizijski razlog kršitev pravil ZUP. V reviziji zoper procesne sklepe ni mogoče uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na glavno stvar.

Odločba o pritožbi:

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 – odl. US) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 8.5.2002, s katero je ta kot neutemeljeno zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Davčne Uprave RS, Davčnega urada Ljubljana z dne 20.9.2001. S tem sklepom je prvostopni organ kot nepravočasno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper svoj sklep o prisilni izterjavi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih pri zasebniku z dne 27.7.2001.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke, navedenim v njeni odločbi, jih v obrazložitvi svoje sodbe ni ponavljalo ter se pri tem sklicevalo na 2. odstavek 67. člena ZUS.

Zoper prvostopno sodbo je tožnik vložil pritožbo. Navaja, da je vse svoje obveznosti iz naslova prispevkov, vključno z obravnavanimi, poravnal, o čemer mu je davčna uprava izdala potrdilo. Zadeva je zastarala in je nadaljnji postopek brezpredmeten. Predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijane odločbe odpravi ter postopek prisilne izterjave ustavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1. Ta je določil, da vrhovno sodišče vse obstoječe zadeve obravnava po ZUS-1 (1. odstavek) ter da se obstoječe pritožbe glede na kriterije, določene v 2. odstavku 107. člena ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe ali pa kot revizije. V tem sporu obravnavana pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, zato jo vrhovno sodišče v skladu z navedeno določbo ZUS-1 obravnava kot revizijo. Glede na določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 pa je postala prvostopna sodba s 1.1.2007 pravnomočna.

Revizijo je po 85. členu ZUS-1 dopustno vložiti le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 oziroma zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek), ni pa je dopustno vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek). V 86. členu ZUS-1 je določeno, da vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnik ne uveljavlja razloga bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu, prav tako izrecno ne uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prva. Zato je vrhovno sodišče izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede pravilne uporabe materialnega prava, vendar zmotne uporabe materialnega prava ni ugotovilo.

Predmet tega upravnega spora pa ni sklep o prisilni izterjavi, temveč sklep prvostopnega organa o zavrženju tožnikove pritožbe zoper sklep o prisilni izterjavi kot prepozne, zato ugovori, ki se nanašajo na sklep o prisilni izterjavi, v tem sporu niso upoštevni. Tožnikove navedbe, da je dolgovane obveznosti že pred časom plačal in da je obveznost zastarala, na drugačno odločitev v tej zadevi torej ne morejo vplivati. Če so obveznosti iz sklepa o prisilni izterjavi neplačanih prispevkov že plačane, se ta sklep pač ne bo izvršil.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.

VIR: http://www.sodnapraksa.si