Zadnje obvestilo:
Objavljeni informaciji o poslovanju družb in podjetnikov v letu 2022 (1.6.2023 10:36:04)
Zadnja novička:
4.4.2023 9:20:48 Zlati komplet e-gradiv Zlati komplet je pestra zbirka e-gradiv s področja davkov, računovodstva, delovnih razmerij, prava, posebej pa obravnava tudi nekatera področja, ki so specifična za društva in samostojne podjetnike. Pri pripravi gradiv sodelujejo priznani strokovnjaki z večletnimi izkušnjami. Gradiva so res uporabna in kakovostna, kar dokazujejo številni zvesti naročniki.
Najnovejši e-seminar:
Vodenje evidenc o izrabi delovnega časa (e-gradivo) (16.5.2023 14:30:13)
Aktualno:
Koledar:
Mesečni koledarčki
Seznam poslovne programske opreme
Izračuni 2023
Obračun plače 2023
Opozorilo: Izračun trenutno deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od minimalne osnove.
Izračun avtorskega honorarja 2023
Izračun za rezidente, zavarovane po 20. členu ZPIZ-2 (zavarovan za polni delovni čas), ter za rezidente, zavarovane po 18. členu ZPIZ-2.
Podjemna pogodba 2023
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom (vstopijo v zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2)
Podjemna pogodba 2023
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2)
Primerjalni izračun - normiranci 2022 in 2023
Obračun najemnine 2023
Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi.
Obračun študentskega dela 2023
Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2023
Izračun zamudnih obresti
Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi.
Izračun pogodbenih obresti
Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Izračuni 2022
Obračun plače 2022 (brez dodatne olajšave)
Opozorilo: Izračun deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od od minimalne osnove.
Obračun plače 2022 (z možnostjo upoštevanja dodatne olajšave)
Opozorilo: Izračun deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od od minimalne osnove.
Podjemna pogodba 2022
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2)
Izračun avtorskega honorarja 2022
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2)
Podjemna pogodba 2022
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalci pokojnine, osebe, ki ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki SO zavarovane po 18. členu ZPIZ-2)
Izračun avtorskega honorarja 2022
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalci pokojnine, osebe, ki ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki SO zavarovane po 18. členu ZPIZ-2)
Obračun študentskega dela 2022
Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2022
Obračun najemnine 2022
Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi.
Izračun zamudnih obresti
Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi.
Izračun pogodbenih obresti
Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Potni nalog (Excel)
Temeljnica (excel)
Temeljnica
M obrazci
Excel obrazec DDPO 2022 (informativni pripomoček)
Excel obrazec DOHDEJ 2022 (informativni pripomoček)
AJPES
Video seminar
Gospodarske družbe
Samostojni podjetniki
Društva
Nepridobitne organizacije
Vpisano: 24.12.2007 14:14:18
Pojasnilo DURS, št. 4210-304/2007, 15. 10. 2007
Zavezanec sprašuje, kakšna je davčna obravnava dohodkov tuje fizične osebe, s katero sklene slovenska pravna oseba pogodbo. Tuja fizična oseba se za davčne namene šteje za nerezidenta in je profesionalni športnik. Stranki se v pogodbi dogovorita glede medsebojnih pravic in obveznosti, in sicer je družba na podlagi pogodbe športniku zavezana:
Športnik pa je na podlagi pogodbe zavezan:
Iz pogodbe torej izhaja, da bo družba upravičena uporabljati ime in podobo športnika za marketinške in komercialne namene, športnik pa dovoljuje družbi, da uporablja njegovo ime in podobo za promocijo, oglaševanje in prodajanje proizvodov oziroma blagovne znamke. Iz naslova uporabe imena in podobe bo družba športniku plačala s pogodbo določene zneske. Pogoji, ki so podlaga za določitev višine plačila so opredeljeni v pogodbi, in sicer so plačila vezana na uspešnost športnika na tekmovalnem področju (uvrstitve, dosežki). Poleg posameznih športnih dosežkov je določen tudi dodatni pogoj, in sicer zaključna uvrstitev ob koncu sezone.
Vprašanja:
Zavezanec nadalje navaja, da gre po njegovem mnenju z vidika davčne obravnave za dohodek iz prenosa premoženjske pravice v skladu z določbo 78. člena ZDoh-2, z vidika Sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja pa je treba upoštevati 21. člen, ki opredeljuje obdavčitev drugih dohodkov. V zvezi z navedenim pojasnjujemo:
Dohodek, ki se na podlagi navedenega pogodbenega razmerja izplača neposredno tujemu športniku, se v skladu z določbami Zakona o dohodnini, ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) šteje za dohodek iz dejavnosti. Po določbi drugega odstavka 68. člena ZDoh-2 se davčni odtegljaj izračunava, odteguje in plačuje tudi od plačil, ki jih zavezanec po tem poglavju zakona dosega v okviru opravljanja dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika.
Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje in plačuje od osnove in po stopnji, določeni z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Upoštevaje določbo 70. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06) znaša ta stopnja 15 odstotkov od dohodka.
Iz navedb izhaja, da se v pogodbi slovenska pravna oseba zaveže, da bo finančno podprla dejavnost športnika s finančnimi sredstvi in določeno količino svojih proizvodov, športnik pa bo v zameno opravil več oglaševanj slovenske pravne osebe, njenih proizvodov oziroma blagovnih znamk na promocijskih dogodkih, ki jih organizira družba. Ker so torej plačila tujemu športniku neposredno povezana z njegovo uspešnostjo na tekmovalnem področju, se tovrstni dohodki prav tako štejejo za dohodek iz dejavnosti.
Z zavezančevim mnenjem, da gre v obravnavanem primeru za dohodek iz prenosa premoženjske pravice, se ne strinjamo.
V Konvenciji med Republiko Slovenijo in Kraljevino Belgijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje (Uradni list RS – MP, št. 5/99; v nadaljnjem besedilu: konvencija) so dohodki umetnikov in športnikov obravnavani v 17. členu. V skladu s tem členom se dohodek ne glede na določbe 14. in 15. člena konvencije, ki ga ustvari rezident države pogodbenice, kot na primer gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik ali glasbenik ali kot športnik, s svojimi osebnimi dejavnostmi, ki jih izvaja v drugi državi pogodbenici, lahko obdavči v tej drugi državi (v tem primeru v Sloveniji).
Po devetem odstavku komentarja 17. člena Vzorčne konvencije OECD o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja,* se 17. člen uporablja v zvezi z vsemi vrstami dohodkov, ki jih umetnik ali športnik prejme v povezavi z opravljenimi dejavnostmi, kot so honorarji za pojavljanje v medijih ali na prireditvah oziroma honorarji od pojavljanja v oglasih. Prav tako so sponzorska plačila, ki jih podjetja plačujejo v zameno za prikazovanje njihovega imena in podobe v povezavi z določeno prireditvijo, povezana s samo prireditvijo in zato obdavčljiva v skladu s 17. členom.
Tudi če dohodka iz osebnih dejavnosti, ki jih izvaja umetnik ali športnik, ne dobi osebno umetnik ali športnik, temveč druga oseba (npr. posrednik – agencija), se tak dohodek obdavči v državi pogodbenici, v kateri potekajo dejavnosti nastopajočega umetnika ali športnika (torej v Sloveniji).
Takšna določba v konvenciji torej dodeljuje Sloveniji pravico do obdavčitve, če je dohodek dosežen z opravljanjem dejavnosti nastopajočega umetnika ali športnika na območju Slovenije.
Pri odločitvi, ali je določena vrsta dohodka (sponzorstvo, reklamiranje) obdavčljiva v skladu s 17. členom (to je v Sloveniji), je odločilni dejavnik povezanost (pripisljivost) zadevnega dohodka s konkretnim nastopom oziroma predstavitvijo športnika.
Ob tem se šteje, da se dejavnost tujega športnika opravlja v Sloveniji, kadar so dohodki iz naslova sklenjene pogodbe o sponzorstvu (tj. dohodki iz naslova oglaševanja in promoviranja družbe, ki je slovenska pravna oseba) doseženi z oglaševanjem z imenom in podobo tujega športnika v medijih v Sloveniji, na reklamnih plakatih družbe v Sloveniji, na promocijskih dogodkih družbe v Sloveniji oziroma na prodajnih artiklih družbe v Sloveniji.
Upoštevajoč navedeno, ker ima Slovenija po konvenciji pravico do obdavčitve dohodka, ki ga tuji športniki pridobijo od opravljanja dejavnosti v Sloveniji, nerezidenti praviloma niso upravičeni do uveljavljanja ugodnosti iz konvencije (oprostitev plačila davka v Sloveniji).
Izjema od zgoraj navedenega pravila je v primeru, kadar so dejavnosti športnika opravljene zunaj Slovenije. Prav tako je izjema določena v tretjem odstavku 17. člena konvencije, ki določa, da se v primeru, kadar se dejavnosti športnika v glavnem podpirajo iz sredstev druge države pogodbenice ali politične enote ali organa lokalne oblasti (v tem primeru Belgije), dohodki obdavčijo samo v tej drugi državi pogodbenici.
V takšnih primerih lahko tuji nastopajoči športniki uveljavljajo ugodnosti iz konvencije, in sicer z vložitvijo pisnega zahtevka pri pristojnem davčnem organu v Sloveniji.** K zahtevku za uveljavljanje ugodnosti je v teh primerih treba predložiti ustrezna dokazila, iz katerih je razvidno, da gre za primere, ko so dejavnosti športnika opravljene zunaj Slovenije oziroma za primere iz tretjega odstavka 17. člena konvencije.
Tudi v tem primeru se davčni organ ne strinja z zavezančevim mnenjem, da se navedeni dohodek obravnava po 21. členu konvencije kot drugi dohodek, po katerem je pravica do obdavčitve dana le državi rezidentstva prejemnika dohodka.
* Model Tax Convention on Income and on Capital, Condensed version 15 July 2005, OECD
** Obrazci zahtevkov v slovenskem jeziku so na voljo na spletnih straneh Davčne uprave RS oziroma v angleškem jeziku na: http://www.durs.gov.si/en/angleske_strani/forms/personal_income_tax/
Ključne besede: |
Zadnji članki iz rubrike: 2.6.2023 15:57:21: 19.4.2023 13:34:52: 3.4.2023 13:53:48: 15.2.2023 9:36:44: |
Najnovejši članki: 5.6.2023 20:11:43: 5.6.2023 19:42:05: 5.6.2023 16:07:39: 5.6.2023 14:03:23: 2.6.2023 15:33:23: |
Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Carpe diem, d.o.o., Kranj
Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti | Kolofon
E-pošta: Info | Webmistress