Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 8.9.2008 13:44:13

Program ukrepov za odpravo administrativnih ovir v letu 2008 in 2009

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Program ukrepov za odpravo administrativnih ovir v letu 2008 in 2009

1 PROGRAM UKREPOV ZA ODPRAVO ADMINISTRATIVNIH OVIR V LETU 2008 IN 2009

November 2007

1 MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

  • Ukrep št. 1/08: Poenostavitev postopka pri prodaji vrednostnih papirjev (premoženja) otroka
  • Ukrep št. 2/08: Odpraviti poročanje o nameri sklenitve avtorske ali podjemne pogodbe
  • Ukrep št. 3/08: Vzpostavitev enotnega spremljanja podatkov o štipendiranju
  • Ukrep št. 4/08: Racionalizacija vodenja evidenc na področju dela pri manjših delodajalcih
  • Ukrep št. 5/08: Izjema glede usposabljanja za prvo pomoč za samostojne podjetnike – samozaposlene oz. manjše delodajalce
  • Ukrep št. 6/08: Možnost elektronskega vlaganja zahtevkov za pridobitev pravice do nadomestila za brezposelnost
  • Ukrep št. 7/08: Odprava krajevne pristojnosti Zavodov za zaposlovanje
  • Ukrep št. 8/08: Registracija sindikatov in vodenje evidence o sindikatih na enem mestu - VEM
  • Ukrep št. 9/08: Poenostavitev postopkov pri upokojevanju samostojnih podjetnikov posameznikov
  • Ukrep št. 10/08: Poenostavitev postopka za uveljavljanje pravice do nadomestila preživnine
  • Ukrep št. 11/08: Poenostavitev postopka prijave kratkotrajnega dela
  • Ukrep št. 12/08: Odprava vsakoletnega dostavljanja potrdil o šolanju v postopku uveljavljanja družinske pokojnine

2 MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE in MINISTRSTVO

ZA FINANCE

  • Ukrep št. 13/08: Ureditev vračila preveč izplačanih prejemkov po vojni zakonodaji v primeru smrti upravičenca

3 MINISTRSTVO ZA FINANCE

  • Ukrep št. 14/08: Poenostavitev postopka pri vlaganju napovedi od dohodkov iz oddajanja nepremičnega premoženja v najem v primeru hišniških stanovanj
  • Ukrep št. 15/08: Poenostavitev postopkov pri uveljavljanju ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja
  • Ukrep št. 16/08: Ukinitev obveznosti predlaganja plačilnih list
  • Ukrep št. 17/08: Poenostavitev sistema plačevanja davkov in drugih obveznih dajatev
  • Ukrep št. 18/08: Odprava fizične prisotnosti pri odprtju transakcijskega računa

4 MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO

  • Ukrep št. 19/08: Poenostavitev programa vavčerskega svetovanja
  • Ukrep št. 20/08: Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč naj se prilagodi današnjim tržnim razmeram
  • Ukrep št. 21/08: Nova ureditev sistema plačevanja tarif kolektivnim organizacijam za uporabo avtorskih del
  • Ukrep št. 22/08: Odprava administrativnih obremenitev na področju prodaje in uvoza naprav za tonsko in vizualno snemanje
  • Ukrep št. 23/08: Prosti dostop do standardov, ki so podlaga za izvajanje predpisov
  • Ukrep št. 24/08: Poenostavitve postopkov priključevanja uporabnikov na distribucijsko elektroenergetsko omrežje

5 MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

  • Ukrep št. 25/08: Vzpostavitev enotnega portala za vnos vseh zakonsko določenih podatkov ter uvedba enotnega obrazca

6 MINISTRSTVO ZA KULTURO

  • Ukrep št. 26/08: Sprememba zakona o obveznem izvodu publikacij

7 MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE

  • Ukrep št. 27/08: Prenova registra društev in zagotovitev vodenja podatkov o društvih na enem mestu
  • Ukrep št. 28/08: Uvedba digitalne podpisne tablice v postopkih izdaje potnega lista in osebne izkaznice
  • Ukrep št. 29/08: Dostop do podatkov evidence gospodinjstev (e-gospodinjstvo)

8 MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE in MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

  • Ukrep št. 30/08: Ukinitev obveznosti objave preklicev veljavnosti dokumentov v Uradnem listu RS

9 MINISTRSTVO OKOLJE IN PROSTOR

  • Ukrep št. 31/08: Zmanjšanje administrativnih bremen na področju okoljskih predpisov v Sloveniji
  • Ukrep št. 32/08: Zmanjšanje pogostosti meritev hrupa iz nepremičnih virov

10 MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE

  • Ukrep št. 33/08: Odprava administrativnih ovir na področju sodstva

11 MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE in MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

  • Ukrep št. 34/08: Poenostavitev postopka za podaljšanje pravice do preživnine na sodišču

12 MINISTRSTVO ZA PROMET

  • Ukrep št. 35/08: Ukinitev overjanja podpisov na kupoprodajnih pogodbah za vozila
  • Ukrep št. 36/08: Ukinitev obveznosti vračanja prometnih dovoljenj

13 MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

  • Ukrep št. 37/08: Poenostavitev upravnih postopkov na področju športa
  • Ukrep št. 38/08: Poenostavitev postopka pri uveljavljanju pravice do znižanega plačila vrtca

14 MINISTRSTVO ZA VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJO in MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

  • Ukrep št. 39/08: Vzpostavitev centralne evidence udeležencev izobraževanja v šolstvu
  • Ukrep št. 40/08: Poenostavitev postopka subvencioniranja dijaških in študentskih vozovnic

15 MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE

  • Ukrep št. 41/08: Poenostavitev postopka pri uveljavljanju pravice do zdravstvenega zavarovanja
  • Ukrep št. 42/08: Poenostavitev postopkov pri dodelitvi medicinsko tehničnih pripomočkov
  • Ukrep št. 43/08: Poenostavitev postopkov pri pridobivanju dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti
  • Ukrep št. 44/08: Poenostavitev standardov na področju lekarniške dejavnosti

1 UKREP: POENOSTAVITEV POSTOPKA PRI PRODAJI VREDNOSTNIH PAPIRJEV (PREMOŽENJA) OTROKA

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

SODELUJOČI: Centri za socialno delo

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

K prodaji premoženja, katerega lastniki so otroci, mora po zakonu svoje soglasje dati center za socialno delo. To velja tudi za delnice in investicijske kupone vzajemnih skladov.
Po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih smejo starši premoženje svojih otrok odsvojiti ali obremeniti le s privolitvijo centra za socialno delo. To velja za premoženje otrok, ki še niso dopolnili 15 let, starejši pa lahko s potrditvijo staršev in brez soglasja centrov sami sklepajo pravne posle.

Postopek prodaje delnic ali investicijskih kuponov vzajemnih skladov v lasti otrok poteka tako, da morajo starši na centru, ki je pristojen glede na stalno prebivališče otroka, podati vlogo za prodajo delnic ali kuponov. Iz vloge mora biti razviden tudi namen porabe otrokovih sredstev. Za izdajo odločbe imajo centri v skrajšanem ugotovitvenem postopku en mesec časa, kar je zelo neugodno, saj se vrednost delnic hitro spreminja.

Otrokovega premoženja ni možno prodati brez obrazložitve, za kaj bodo sredstva namenjena. Porabljena pa so lahko le za otrokovo preživljanje, vzgojo, izobrazbo oziroma kakšno drugo njegovo korist. Kaj pa, če je namen prodaje delnic in kuponov skladov (ali drugega premoženja) zgolj mišljenje, da je primeren čas za prodajo, sredstva pa ne bodo nujno porabljena takoj? V takem primeru je treba sredstva nakazati na bančni račun, ki je odprt na otrokovo ime, ali na pupilno hranilno vlogo. To je vloga, za katero se določi pogoje, pod katerimi lahko starš dviguje otrokova sredstva, v določenih primerih pa lahko z njimi upravlja le pristojni center za socialno delo.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Poenostavitev postopka prodaje vrednostnih papirjev za mladoletnike na ta način, da lahko prodajo vrednostne papirje na enak način kot mladoletniki, ki so že dopolnili petnajst let. Dovolj bi bilo soglasje staršev, ki so v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi skrbniki svojih otrok. Odločitev, kdaj bodo otroci prodali svoje premoženje naj bo prepuščena njim in njihovim staršem kot skrbnikom. Soglasje centra za socialno delo naj ostane samo v primeru, kadar otrok nima staršev oziroma mu je kakorkoli drugače dodeljen drug skrbnik in ne eden izmed staršev. Tako bi se pridobilo na časovni dimenziji, ki je pri prodaji vrednostnih papirjev ključnega pomena, ki lahko odločilno vpliva na to, da se bo otrokovo premoženje ohranilo ali celo povečalo.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Potrebna sprememba Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, oziroma ustrezno urediti vsebino v Družinskem zakoniku.

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

2 UKREP: ODPRAVITI POROČANJE O NAMERI SKLENITVE AVTORSKE ALI PODJEMNE POGODBE

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

SODELUJOČI: Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Novi Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ne zahteva več le poročanja o sklenjenih pogodbah o naročilu avtorskega dela ali podjemne pogodbe, ampak zahteva tudi poročanje o potrebah po opravljanju del na podlagi teh pogodb. Na podlagi zakona sprejeti Pravilnik o postopku prijave in objave prostega delovnega mesta, posredovanju zaposlitev ter načinu sporočanja podatkov Zavodu RS za zaposlovanje (Ur.list RS, št. 75/2007), ki začne veljati 1.1.2008, z 10. členom uvaja obveznost delodajalca za sporočanje podatkov o potrebi po opravljanju del na podlagi podjemne pogodbe ali pogodbe o naročilu avtorskega dela. Pravilnik sicer še ne velja, vendar pa že sedaj opozarjamo na težave, do katerih bo prihajalo v praksi, ko bomo morali zavodu sporočiti potrebno po delu, ko te potrebe dejansko ne bo, saj bo izvajalec zaradi specifičnosti dela vnaprej znan. Tako bo 10. člen pravilnika veljal tudi v primeru pooblaščencev za sklepanje zakonskih zvez, s katerimi moramo po tem, ko jim izdamo sklep, na podlagi katerega pridobijo pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez, skleniti še podjemno pogodbo. Pooblaščenec je lahko samo oseba, ki v okolju uživa ugled in spoštovanje in ima sposobnost javnega nastopanja, zato menimo, da je v navedenem primeru sporočanje potrebe po opravljanju del neprimerno. Podobno je tudi pri sklepanju avtorskih pogodb. V obeh primerih je predmet pogodbe najpogosteje intelektualno delo oziroma storitev, pri avtorski pogodbi je predmet duhovna stvaritev. Posebej poudarjamo, da sta obe navedeni pogodbi po svoji naravi civilnopravni in ne delovnopravni, zato tudi menimo, da ni dopustno posegati v prosto urejanje obligacijskih razmerij in predlagamo, da se zgoraj navedeni pravilnik ustrezno spremeni.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Poenostaviti postopek opravljanja dela na podlagi civilnih pogodb. Odpraviti dodatne administrativne stroškov v zvezi z poročanjem o nameri in sklenitvi civilnih pogodb.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Potrebna sprememba Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in Pravilnika o postopku prijave in objave prostega delovnega mesta, posredovanju zaposlitev ter načinu sporočanja podatkov Zavodu RS za zaposlovanje. Do spremembe zakona se v pravilniku podaljša rok začetka uporabe 10. člena pravilnika.

ROK ZA IZVEDBO:

Junij 2009

3 UKREP: VZPOSTAVITEV ENOTNEGA SPREMLJANJA PODATKOV O ŠTIPENDIRANJU

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

SODELUJOČI: AJPES, SURS.

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

V državi se izvaja več različnih raziskovanj o štipendiranju študentov in dijakov, podatke zbirata predvsem Statistični urad Republike Slovenije in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Poleg tega je bil v letu 2007 sprejet nov Zakon o štipendiranju (Uradni list RS št. 59/07), ki prinaša bistvene novosti v sistem štipendiranja in vodenja evidenc: evidenco štipendistov, prejemnikov Zoisovih štipendij ter štipendistov Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu vodi javni Sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Sklad vodi tudi evidenco kadrovskih štipendistov. Kadrovske štipendije sofinancirane v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem pa vodijo lokalne skupnosti. Na podlagi novega Zakona o štipendiranju, sprejetega v letu 2007, mora minister, pristojen za delo, izdati Pravilnik o štipendiranju, v katerem bodo predpisani tudi način in postopki sporočanja podatkov ter metodologija vodenja evidenc.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Uvesti bi bilo treba nov enotni sodobni in za poslovne subjekte čimbolj prijazni sistem poročanja in vodenja evidenc o vseh vrstah štipendij in štipenditorjev. AJPES in SURS skupaj z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pripravita predlog vzpostavitve takega sistema oziroma integralne baze podatkov.. S predlaganimi spremembami bi dosegli celovitost in preglednost zbranih podatkov ter odpravili večkratno poročanje enakih podatkov različnim institucijam. Ukrep je povezan z Akcijskim načrtom za izvedbo ukrepa 28/07.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Pripraviti nov Pravilnik o štipendiranju

ROK ZA IZVEDBO:

September 2008

4 UKREP: RACIONALIZACIJA VODENJA EVIDENC NA PODROČJU DELA PRI MANJŠIH DELODAJALCIH

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

SODELUJOČI: Inšpektorat RS za delo

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) prinaša delodajalcem nove obveznosti v zvezi z evidentiranjem stroškov dela. Vodenje dodatnih evidenc o podatkih, ki jih podjetniki zagotavljajo v svojih poslovnih knjigah in katere predpisuje novi zakon (velja od 29.4.2006), je nesmiselno in povzroča dodatno administrativno in finančno breme za podjetnike. Še posebej to velja za mikro podjetnike (samozaposlene in tiste, ki imajo do 10 zaposlenih), kjer bi morali upoštevati njihov specifičen položaj.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Preuči naj se potreba po vodenju vseh predpisanih evidenc na področju dela in socialne varnosti, oz. smiselnost posameznih evidenc oz. določb zakona.

Ministrstvo s pravilnikom določi, da se pri delodajalcih, ki se v skladu s predpisi štejejo kot manjši delodajalci, za evidenco štejejo tudi podatki, zbrani za posameznega delavca v fizičnih ali elektronskih dokumentih, če so dosegljivi in primerni za izdelavo poročil v skladu z veljavnimi predpisi s področja davkov, statističnih raziskovanj in obveznih socialnih zavarovanj ter je na njihovi podlagi mogoče opraviti nadzor nad zakonitostjo poslovanja delodajalca.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Priprava ustreznega podzakonskega predpisa

Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (po potrebi)

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

5 UKREP: IZJEMA GLEDE USPOSABLJANJA ZA PRVO POMOČ ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE POSAMEZNIKE-SAMOZAPOSLENE OZ. MANJŠE DELODAJALCE

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

SODELUJOČI: Ministrstvo za zdravje

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za zagotavljanje prve pomoči na delovnem mestu kot podzakonski akt Zakona o varnosti in zdravju pri delu povzema tudi definicijo delodajalca. Le ta med delodajalce uvršča tudi »kmeta ali fizično osebo, ki sam ali s člani svojih gospodarstev oziroma družinskimi člani opravlja kmetijsko, pridobitno ali drugo dejavnost kot edini in glavni poklic in ne zaposluje drugih oseb«. Pravilnik tako nalaga tudi vsem samozaposlenim, ki ne zaposlujejo drugih oseb, da opravijo enako usposabljanje za izvajanje prve pomoči, kot je določeno za delavce, vključno s postopki oživljanja. Navedene zahteve povzročajo neracionalno velike stroške. Na primer ponudba Rdečega križa Slovenije za izvedbo usposabljanja za skupine manjše od 22 oseb znaša 70 € po osebi. Ker traja samo osnovni program usposabljanja 6 do 8 ur, to pomeni izgubo vsaj enega delovnega dne, oziroma izgubo prihodka v pavšalno ocenjenem znesku 150 €. Skupni stroški usposabljanja tako znašajo 220 € po osebi.

V Obrtno zbornico Slovenije je včlanjenih 26.300 samostojnih podjetnikov posameznikov, ki ne zaposlujejo drugih oseb. Za njih bodo stroški usposabljanja znašali skupno kar 5,786 mio €. Če v izračun vključimo tudi ostale samostojne podjetnike posameznike in gospodarske družbe v Sloveniji, ki ne zaposlujejo drugih oseb, se ta znesek poveča na 11,140 mio €. Pri tem pa ni upoštevano tudi vseh ostalih oseb, ki opravljajo dejavnost kot edini in glavni poklic (tudi samostojni kulturni delavci itd.), ki morajo v skladu z zakonom ravno tako opraviti usposabljanje prve pomoči.

Prav tako je nevzdržno, da »delodajalec mora zagotoviti, da je v delovnem procesu v vsaki krajevno ločeni enoti in vsaki delovni izmeni prisoten vsaj en delavec, ki je usposobljen za izvajanje prve pomoči«. Glede na to, da je obrt praviloma storitvena dejavnost in jo predstavljajo zelo majhni obrati (povprečno 2,2 delavca na obrat), to praktično pomeni, da se bo usposabljanja morala udeležiti večina zaposlenih v obrti.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Potrebno bi bilo ustrezno spremeniti Zakon o varnosti in zdravju pri delu in Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu tako, da bi se opredelile izjeme za manjše delodajalce oziroma delodajalce, ki ne zaposlujejo delavcev pri izpolnjevanju predpisanih obveznosti. Na ta način bi se malo gospodarstvo razbremenilo dodatnih nepotrebnih stroškov v višini več deset mio €. Z sedaj predpisanimi obvezami, ki jih morajo izpolniti prav vsi delodajalci, se prav pri malem gospodarstvu ne dosega dodatne varnosti pri delu, kar izhaja iz namena zakona in pravilnika, temveč se jih zgolj stroškovno dodatno obremenjuje. Z predlagano izjemo bodo lahko tudi delodajalci iz malega gospodarstva bolj konkurenčni. Obenem naj se preučijo tudi ostale določbe pravilnika, ki se nanašajo npr. na omarice, vodenje posebne evidence o porabljenem materialu ipd.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu.

ROK ZA IZVEDBO:

Januar 2008- pravilnik; December 2009 - zakon

6 UKREP: MOŽNOST ELEKTRONSKEGA VLAGANJA ZAHTEVKOV ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO NADOMESTILA ZA BREZPOSELNOST

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

SODELUJOČI: Zavod RS za zaposlovanje

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Brezposelna oseba lahko ob nastopu brezposelnosti na Zavod za zaposlovanje vloži vlogo za pridobitev pravice do nadomestila za brezposelnost. Obrazec zahtevka dobi na Uradu za delo v občini stalnega prebivališča oziroma ga natisne s spletne strani Zavoda za zaposlovanje, ga izpolni in podpiše.

Vlogi mora predložiti pogodbo o zaposlitvi za določen čas in potrdilo o povprečno prejeti plači (obrazec je dosegljiv na spletnih straneh zavoda), ki jo je brezposelna oseba prejemala v zadnjih 12 koledarskih mesecih pred nastankom brezposelnosti. Če je delovno razmerje prenehalo iz drugega razloga kot je prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas (npr. zaradi redne oz. izredne odpovedi, sporazumne razveljavitve, na podlagi sodbe sodišča ipd.) mora predložiti ustrezna dokazila.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Strankam je potrebno omogočiti elektronsko oddajanje vlog za pridobitev pravice do nadomestila za brezposelnost. Storitev se nadgradi tako, da bo vlogo možno oddati elektronsko preko e-uprave; v tem primeru je potrebno določiti prejemnike (planirano je, da bo to lahko vsaka območna enota v Sloveniji, zaenkrat pa so to še krajevno pristojni uradi po stalnem prebivališču, oziroma če je osebi prenehalo delovno razmerje, po organizacije oziroma poslovne enote ali delodajalca, kjer ji je prenehalo delovno razmerje). Lahko pa nadgradimo storitev tudi tako, da za uporabnika to stori uradnik na pristojnem uradu (poleg tega mora v sedanjem obrazcu tudi uradnik izpolnjevati določene podatke in se podpisati). S tem omogočimo elektronsko oddajo tudi tistim, ki nimajo računalnika oziroma certifikata ali pa tega ne znajo. Tako pokrijemo dostopnost do storitve e-uprave tudi hendikepiranim.

Optimalna pa bi bila rešitev, da storitev nadgradimo na oba načina.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Pravilnik o prijavi in objavi prostega delovnega mesta, posredovanju zaposlitve ter vsebini in načinu sporočanja podatkov Zavodu RS za zaposlovanje

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

7 UKREP: ODPRAVA KRAJEVNE PRISTOJNOSTI ZAVODOV ZA ZAPOSLOVANJE

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

SODELUJOČI:

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Brezposelna oseba se lahko v evidenco brezposelnih prijavi na območni enoti Zavoda RS za zaposlovanje, ki je pristojna po kraju stalnega prebivališča. Če ji je prenehalo delovno razmerje, se lahko v evidenco prijavi tudi po sedežu organizacije oziroma poslovne enote ali delodajalca, kjer ji je prenehalo delovno razmerje.

Prav tako velja načelo krajevne pristojnosti za pridobivanje potrdil o vpisu v različne evidence, ki jih na podlagi zakona (ZZZPB) vodi Zavod.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

V skladu z ZZZPB Zavod RS za zaposlovanje vodi evidenco brezposelnih oseb, štipendistov po tem zakonu, oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja, brezposelnih oseb, ki jim pravice po in obveznosti po tem zakonu mirujejo ter oseb, prijavljenih na Zavodu na podlagi drugih zakonov.

Potrebno bi bilo odpraviti krajevno pristojnost območnih enot Zavoda za zaposlovanje, tako da bi brezposelna oseba lahko kjer koli v državi oddala vlogo za vpis v centralno evidenco brezposelnih oseb, prav tako pa bi bilo mogoče na kateri koli enoti pridobiti potrdilo o vpisu v navedene evidence.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti –ZZZPB-UPB-1 (Ur. l. RS, št. 107/06), Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja (Ur. l. RS, št. 56/07)

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

8 UKREP: REGISTRACIJA SINDIKATOV IN VODENJE EVIDENCE O SINDIKATIH NA ENEM MESTU - VEM

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

SODELUJOČI: AJPES, sindikati

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

V sedanji ureditvi sindikat postane pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta oziroma drugega temeljnega akta. Statute sindikatov za območje občin ali širših lokalnih skupnosti ter sindikatov v posameznih gospodarskih družbah, zavodih oziroma drugih organizacijah, hranijo upravne enote, medtem, ko statute sindikatov za območje države, za več občin ali širših lokalnih skupnosti, panog, dejavnosti in poklicev hrani ministrstvo, pristojno za delo. Upravna enota oziroma ministrstvo, pristojno za delo, sindikatu izda odločbo o hrambi statuta, na podlagi katere se sindikat vpiše še v Poslovni register Slovenije pri AJPES. AJPES sindikatu dodeli matično številko, šifro SKIS in ga razvrsti po dejavnosti SKD ter o vpisu sindikata v Poslovni register Slovenije izda obvestilo o vpisu, na podlagi katerega lahko sindikat odpre transakcijski račun pri poslovni banki in začne opravljati svojo dejavnost. Vsi postopki se izvajajo na klasičen način s predložitvijo vlog in izdajo aktov v papirni obliki. Podatki o statutih sindikatov se vodijo v Evidenci statutov sindikatov, ki se vodi kot ločena evidenca pri vsaki upravni enoti posebej, kot ločena evidenca pa tudi pri ministrstvu.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Po stanju na dan 30. 06. 2007 je bilo v Poslovni register Slovenije vpisanih nekaj več kot 3.600 sindikatov. Zaradi zagotovitve enotnih, ažurnih in celovitih podatkov o sindikatih na enem mestu naj se preuči možnost, da bi se registracija teh poslovnih subjektov lahko izvedla le z vpisom v Poslovni register Slovenije pri AJPES, ki bi poleg vodenja podatkov o sindikatih v Poslovnem registru Slovenije vzpostavila tudi elektronsko zbirko listin kot nadomestilo sedanje klasične zbirke listin, ki se vodi pri različnih organih.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o reprezentativnosti sindikatov (Ur. l. RS, št. 13/93), Pravilnik o evidenci statutov sindikatov (Ur. l. RS, št. 18/93).

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

9 UKREP: POENOSTAVITEV POSTOPKOV PRI UPOKOJEVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV>

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

SODELUJOČI: OZS, DURS, Ministrstvo za javno upravo, ZPIZ; ZZZ, ZZZS, AJPES.

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Že na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bi moral biti s.p. celostno informiran o posameznih fazah postopka za upokojitev, od pravočasne prekinitve s.p. do poravnave davčnih obveznosti, zaključka delovne dobe v delovni knjižici do oddaje vloge za upokojitev in nato tudi do tega, da po prekinitvi s.p. poskrbi za ustrezno zdravstveno zavarovanje, saj do prejema odločbe ZPIZ, kar traja od 1 do 3 mesece, oseba ostane brez nikakršnega zavarovanja in sredstev. So primeri, ko prvo pokojnino prejmejo šele čez 3 mesece (za 3 mesece nazaj), tudi to bi bilo potrebno spremeniti..

Predlagamo celo, da bi s.p. lahko vlogo za upokojitev na ZPIZ oddal na vstopni točki e-VEM portala (ustrezen obrazec bi se le izpolnil, skeniralo priloge in oddalo….).

NAMEN IN CILJ UKREPA:

S pravo sistemsko rešitvijo postopkov bi samostojnim podjetnikom ob upokojevanju prihranili čas in tudi denar, saj morajo sedaj opraviti veliko poti od vrat do vrat različnih organizacij (Zavod za zdravstveno zavarovanje, DURS, OOZ, Upravna enota, ZPIZ). Preuči naj se ali je za poenostavitev postopkov pri upokojevanju potrebna sprememba Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

10 UKREP: POENOSTAVITEV POSTOPKA ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO NADOMESTILA PREŽIVNINE

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

SODELUJOČI: Javni jamstveni in preživninski sklad

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Veliko je primerov, ko mnogi starši in otroci ostanejo po razvezi brez finančnih sredstev, brez preživnine. Od leta 1999 lahko upravičenci v vmesnem času, ko poteka postopek izterjave preživninskega dolga oziroma je bila izterjava neuspešno zaključena, od Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS pridobijo izplačilo nadomestila preživnine na osnovi vloženega obrazca Zahteva za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine.

Obrazec vsebuje vrsto administrativnih ovir, ki jih je nujno potrebno odpraviti. Tako na primer obrazec zahteva, da se predloži dokazila, ki bi jih organ lahko pridobil po uradni dolžnosti.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Poenostaviti postopek za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine, ker vsebuje Zahteva za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine vrsto zahtev za potrdila, ki jih lahko uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

-

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

11 UKREP: POENOSTAVITEV POSTOPKA PRIJAVE KRATKOTRAJNEGA DELA

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

SODELUJOČI: Ministrstvo za javno upravo

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Navodila za izvajanje 12. a člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. l. RS 54/2007), so pri delu Upravnih enot sprožila vrsto novih obveznosti in administrativnih ovir, za katere ni zakonske osnove v predmetnem Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno nedvoumno določa, da se delo opravlja na podlagi predhodne prijave, ki vsebuje :

- navedbo osebe, ki bo delo opravljala,

- kraj in čas opravljanja dela,

- izjavo o izpolnjevanju pogojev iz tega zakona in

- posredovanje te prijave pristojnemu inšpektoratu za delo.

Za pravilnost podatkov v prijavi in izpolnjevanje zakonskih pogojev jamči s svojo izjavo prijavitelj in s tem prevzema tudi odgovornost za svoje navedbe.

Upravna enota je dolžna nemudoma o prijavi obvestiti pristojni inšpektorat za delo, ki je tako ažurno seznanjen s spremembami in ima vse možnosti za preverjanje in odločanje o novo nastali situaciji v primeru kratkotrajnega dela. Resničnost podatkov naj ugotavlja inšpektorat za delo.

Prijava, kot je definirana v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, NE predpostavlja nobenega ugotavljanja dejstev, zato so sprejeta Navodila dodatno administrativno breme za delo upravnih delavcev in nepotrebno obremenjevanje prijaviteljev.

Izjavo upravnega organa o izpolnjevanju pogojev za opravljanje kratkotrajnega dela je potrebno črtati iz obrazca, saj je njihova naloga le da sprejmejo prijavo in jo nemudoma posredujejo Inšpektoratu za delo, ki edini ima nalogo, da ugotavlja dejstva navedena na prijavi.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Navodila za izvajanje 12. a člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, na način kot so bila zapisana, povečujejo administrativno delo upravnih enot ter dodatno obremenjujejo zavezance za prijavo kratkotrajnega dela, vendar ni razvidnih ekonomskih učinkov, ki bi kakorkoli potrjevala upravičenost čezmerne kontrole sodelovanja najbližjih sorodnikov pri delu manjših podjetnikov.

Obrazec POKD naj vsebuje le navedbo osebe, ki bo delo opravljala, kraj in čas opravljanja dela ter izjavo pooblaščene osebe prijavitelja o izpolnjevanju zakonskih pogojev. Delo inšpekcijske službe je, da preveri vsebino prijave v praksi.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Navodila za izvajanje 12. a člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

ROK ZA IZVEDBO:

Januar 2008

12 UKREP: ODPRAVA VSAKOLETNEGA DOSTAVLJANJA POTRDIL O ŠOLANJU V POSTOPKU UVELJAVLJANJA DRUŽINSKE POKOJNINE

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

SODELUJOČI: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvo za šolstvo in šport; ZPIZ

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Otroci, ki se redno šolajo imajo pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 26. leta starosti, kar morajo v začetku vsakega šolskega leta dokazati s potrdilom o šolanju (1. točka 117. člena ZPIZ-1). Takšnih uživalcev, ki vsako leto Zavodu za posredujejo šolsko potrdilo v papirni obliki je približno 11000. Postopek za uveljavljanje pravice do družinske pokojnine se začne na zahtevo družinskega člana ali zakonitega zastopnika. Postopek je uveden, ko zavod prejme zahtevo. Le-ta se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda. Če je za odločitev o zahtevku pristojna enota v drugem kraju, se zahtevek oziroma vloga takoj odstopi krajevno pristojni enoti. ZPIZ mora obdelati velike količine dokumentov v zelo kratkem času, da se zagotovi nemoteno izplačevanje družinskih pokojnin (odpiranje pošte, klasificiranje, signiranje, ročna obdelava, arhiviranje dokumentov…) ZPIZ zahteva, da upravičenci do družinske pokojnine, dostavijo šolsko potrdilo sami in ker ga mnogi upravičenci ne dostavijo pravočasno, ima to dejstvo posledico - neizplačilo pokojnine, s tem pa nejevoljo strank in hude socialne stiske za nekatere posameznike. Poleg vsega tega, na ZPIZ-u ugotavljajo tudi da »se dogaja« poneverjanje »fizičnih« dokumentov. Iz šolskih potrdil, ki jih sedaj izdajajo različne šole (srednje, višje, visoke, fakultete) večkrat ni razvidno za kakšno obliko šolanja gre (redno ali izredno), kar pa je za Zavod pomembno, saj ima izredni študent pravico do pokojnine le, če ni zaposlen (izjema – 34. člen ZPIZ-1). Izdana potrdila o šolanju oblično niso enotna, ampak so na njih največkrat osebni podatki pomanjkljivi.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Z ukrepom se bo odpravilo vsakoletno dostavljanje dokazil o statusu dijakov in študentov.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Nov zakon o evidencah na področju šolstva.

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008, realizacija je povezana z izvedbo ukrepa, ki se nanaša na vzpostavitev centralne evidence udeležencev izobraževanja v šolstvu.

13 UKREP: UREDITEV VRAČILA PREVEČ IZPLAČANIH PREJEMKOV PO VOJNI ZAKONODAJI V PRIMERU SMRTI UPRAVIČENCA

PRISTOJNO MINISTRSTVO:Ministrstvo za finance, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

SODELUJOČI: Ministrstvo za finance, upravne enote, Državno pravobranilstvo, sodišča

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Osebe s priznanimi statusi po t.i. "vojni zakonodaji", (veterani, vojni invalidi, žrtve vojnega nasilja), so upravičene tudi do denarnih pravic kot so veteranski dodatek, družinska invalidnina, družinski dodatek, doživljenjska mesečna renta. V praksi prihaja do nemalo primerov, ko je potrebno v državni proračun vrniti finančna sredstva zaradi določenih zakonskih razlogov, najpogosteje zaradi smrti upravičenca. Upravni organ, ki pripravlja podatke za izplačila denarnih pravic, za smrt upravičenca v najboljšem primeru izve v 14-dneh od dneva smrti, običajno pa mnogo kasneje, zato je na bančni račun upravičenca po njegovi smrti nakazano še eno ali več nakazil. Upravna enota o preplačilu za vsakega posameznega neupravičenega prejemnika obvesti Državno pravobranilstvo, ki terjatev države prijavi v zapuščinski postopek pri pristojnem sodišču. Namen je, da se v sklepu o dedovanju naloži dedičem, da neupravičeno izplačana sredstva pokojnim upravičencem, vrnejo v državni proračun. Višina prejemkov je relativno nizka, saj znaša npr. doživljenjska mesečna renta 15,00 EUR, 12,00 EUR ali celo manj. Terjatev države v primeru tri mesečnega neupravičenega prejemanja denarne pravice znaša komaj 50 EUR.

Upravni organi, Državno pravobranilstvo in sodišča imajo z vodenjem postopkov vračanja veliko dodatnega dela povezanega tudi z dodatnimi stroški, tako da stroški izterjave mnogokrat presežejo terjatev tudi za večkrat. Posamezna vračila sredstev trajajo tudi od dveh do treh let. Prejšnja ureditev z Bankami o vračilu posameznih preveč izplačanih prejemkih, je bila bistveno hitrejša. Sredstva so bila vrnjena v proračun še isti mesec. Vsekakor bi bilo potrebno urediti nov način blokiranja prejetih sredstev, saj sedanja ureditev ni racionalna.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

V izogib opisanemu dolgotrajnemu postopku predlagamo skrajšanje časovnega intervala med pripravo in realizacijo izplačil ter poenostavitev vračil, morda tudi z določitvijo najnižjega zneska, do katerega ne bi bilo potrebno voditi postopka vračanja. Poenostavi naj se postopek vračil preveč izplačanih prejemkov oziroma preučiti možnost sistemske rešitve za odpise oziroma delne odpise dolga v primerih, ko bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

-

ROK ZA IZVEDBO:

December 2009

14 UKREP: POENOSTAVITEV POSTOPKA PRI VLAGANJU NAPOVEDI OD DOHODKOV IZ ODDAJANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA V NAJEM V PRIMERU HIŠNIŠKIH STANOVANJ

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za finance

SODELUJOČI: -

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

V primerih oddajanja t.im. hišniških stanovanj v blokovskih naseljih, kjer so lastniki stanovanj tudi solastniki hišniškega stanovanja,najemnik pa je fizična oseba, so po veljavni ureditvi tako lastniki, ki oddajajo hišniško stanovanje v najem, še vedno dolžni oddati napoved za odmero akontacije dohodnine do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto. Če npr. osebe, ki živijo v bloku, ki ima veliko število stanovanjskih enot in so solastniki hišniškega stanovanja, ki se daje v najem mora veliko število teh solastnikov vložiti napoved za odmero davka, posledično pa so zneski prejetih dohodkov minimalni, tako da pogosto niti ne dosegajo stroškov davčnega administriranja poleg tega pa administrativno obremenjujejo zavezance za vložitev napovedi.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

S spremembo Zakona o davčnem postopku se vzpostavi način, da davčni zavezanci, ki prejemajo dohodek iz oddajanja premoženja v najem skupnih prostorov oz. delov večstanovanjske stavbe, ki so v solastnini etažnih lastnikov, ne bi bili dolžni vložiti davčne napovedi, če bi bil dohodek izplačan ali kako drugače dan na razpolago s strani upravnika, zastopnika skupnosti lastnikov oziroma druge osebe, ki na podlagi pooblastila etažnih lastnikov opravlja storitve upravljanja v imenu etažnih lastnikov..

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o davčnem postopku

ROK ZA IZVEDBO:

December 2009

15 UKREP: POENOSTAVITEV POSTOPKOV PRI UVELJAVLJANJU UGODNOSTI IZ MEDNARODNIH POGODB O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za finance

SODELUJOČI: GZS, OZS

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

V skladu z zakonom o dohodnini in zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb so nerezidenti zavezani za plačilo dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb od dohodkov, ki jih dosežejo v Sloveniji. Slovenija, se enako kot druge države, v pogodbah o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, z državami pogodbenicami dogovori o načinu, po katerem ne bo prišlo do dvojne obdavčitve ali dvojne neobdavčitve dohodkov rezidentov obeh držav.

V 2. podpoglavju IV. poglavja ZDavP-2 (členi 259 do 264) je določen način plačila davka od dohodka nerezidentov, ki jih ti dosegajo v Sloveniji, v primerih, ko nerezidenti uveljavljajo ugodnosti, določene v mednarodni pogodbi. Te ugodnosti se največkrat uveljavljajo s predložitvijo ustreznega obrazca (tim. KIDO obrazec), včasih pa tudi s predložitvijo ustrezne napovedi. S predložitvijo pravilno izpolnjenega obrazca zavezanec nerezident izkaže, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki so po mednarodni pogodbi potrebni, da je oseba upravičena do ugodnosti, določenih s to pogodbo. Obrazci se lahko predlagajo pred izplačilom dohodka ali po izplačilu dohodka (v tem primeru se preveč plačani davek vrne). V primeru vnaprejšnjega ugotavljanja upravičenosti do ugodnosti, na podlagi zahtevka nerezidenta, ki ga v njegovem imenu predloži plačnik davka (izplačevalec dohodka), o utemeljenosti zahtevka odloči davčni organ v roku 15 dni po predložitvi zahtevka. Če davčni organ ugodi zahtevku v celoti, izda odločbo v skladu z 82. členom ZDavP-2 (odločba v enostavnih stvareh), v primeru, da zahtevku ne ugodi, izda odločbo. V obeh primerih mora odločiti najpozneje v roku 15 dni od prejema zahtevka. S tem je zagotovljeno, da ugodnosti po mednarodnih pogodbah pridobivajo le tisti nerezidenti, ki so do njih upravičeni, pri čemer so, poleg temeljnega pogoja - statusa rezidenta države pogodbenice, izpolnjeni tudi drugi pogoji (opredelitev dohodka, ki ga nerezident prejme, obdobje prisotnosti v RS, čas izplačila dohodka, razmerje med izplačevalcem in prejemnikom dohdoka, način opravljanaj dejavnosti v RS, itd). Dostop do ugodnosti je na primerjalno podoben način urejen tudi v drugih državah. Pristop države pogodbenice mora omogočati tudi izmenjavo podatkov, ki je tudi vsebina teh pogodb.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Preuči naj se možnost administrativnih poenostavitev pri uveljavljanju ugodnosti po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojni obdavčitvi dohodka in premoženja.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 117/06)

ROK ZA IZVEDBO:

December 2009

16 UKREP: UKINITEV OBVEZNOSTI PREDLAGANJA PLAČILNIH LIST

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za finance

SODELUJOČI: GZS, OZS, ZPIZ.

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Skladno s 16. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost – ZPSV (Uradni list RS. Št. 5/96, 34/96, 87/97, 3/98, 81/00 in 97/01) morajo delodajalci – zasebniki ob izplačilu plač svojim zaposlenim dostaviti davčnemu organu tudi plačilne liste. Navedena obveznost naj se ukine z vzpostavitvijo obveznosti predlaganja obračunov davčnih odtegljajev, iz katerih bodo razvidni podatki o obračunanih in plačanih davkih in prispevkih po posameznih davčnih zavezancih.

Na podlagi določil Zakona o davčnem postopku – ZdavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06) bodo morali izplačevalci davčnemu organu od 01. 08. 2008 dalje posredovati obračune davčnih odtegljajev, iz katerih bodo razvidni podatki o obračunanih in plačanih davkih in prispevkih po posameznih davčnih zavezancih. Predpogoj za vzpostavitev racionalnega sistema individualnih evidenc po posameznih davčnih zavezancih – fizičnih osebah (tako z vidika izplačevalcev kot tudi z vidika DURS) je zagotovitev enotnega in preglednega elektronskega sistema poročanja izplačevalcev, pri čemer ni smiselno razlikovati poročanja izplačevalcev - pravnih oseb od izplačevalcev - zasebnikov. Tako bodo morali tudi izplačevalci – zasebniki za potrebe vzpostavitve individualne evidence po davčnih zavezancih – fizičnih osebah posredovati podatke na enotno predpisan način, v kolikor pa bo zgoraj omenjena določba 16. člena ZPSV ostala v veljavi, bodo poleg tako predpisanih podatkov DURS morali predlagati tudi plačilne liste.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Ukine naj se obveznost dostavljanja plačilnih list davčnemu organu z vzpostavitvijo obveznosti predlaganja obračunov davčnih odtegljajev, iz katerih bodo razvidni podatki o obračunanih in plačanih davkih in prispevkih po posameznih davčnih zavezancih.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o prispevkih za socialno varnost

ROK ZA IZVEDBO:

Julij 2008

17 UKREP: POENOSTAVITEV SISTEMA PLAČEVANJA DAVKOV IN DRUGIH OBVEZNIH DAJATEV

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za finance

SODELUJOČI: GZS, OZS, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Združenje občin Slovenije, ZPIZ, ZZZS, Združenje bank Slovenije

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Zavezanci (pravne osebe, samostojni podjetniki itd.) plačajo davke, prispevke in druge obvezne dajatve v skladu s Pravilnikom o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 138/2006) na račune, ki so odprti pri Banki Slovenije.

Tako se prispevki za samostojnega podjetnika plačujejo na 3 različne račune, za zaposlene pri njih pa na 4. oz. 5 različnih računov. Za zaposlene pri pravnih osebah pa na 10 računov.

Pravilnik o podračunih v skladu z zakonom, ki ureja plačilni promet, predpisuje številne podračune za vsako posamično dajatev posebej, na katere zavezanci plačujejo obvezne dajatve in druge JFP. V poslovni praksi to pomeni, da mora davčni zavezanec (npr. samostojni podjetnik, ki zaposluje delavce) v okviru izpolnjevanja svojih mesečnih davčnih obveznosti plačati dajatve okvirno na več kot 10 različnih podračunov (podračun za DDV, različni podračuni za akontacijo dohodnine, za davek na izplačane plače, za prispevke zaposlenih, za prispevke samozaposlenih…). Poleg naštetih so določeni še dodatni podračuni za zamudne obresti. Za vsako takšno posamično dajatev je treba izpolniti plačilni nalog ter od tega banki plačati provizijo. Ti stroški so nesorazmerno visoki za zelo majhne, majhne in srednje velike družbe v primerjavi z njihovo davčno obveznostjo.

Primer:

V primeru, da je zaposlena le ena oseba, podjetnik vsak mesec izpolni 14 plačilnih nalogov s katerimi na različne račune nakaže:

NA RAČUN ZAPOSLENEGA

1. plača

2. prehrana, prevoz in potni stroški

3. drugi materialni stroški

NA RAČUNE DRŽAVNE UPRAVE

4. Davek od osebnih prejemkov

5. Davek na bruto plače

6. Prispevki iz plač – prispevek iz OD delavcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

7. Prispevki na plače – republiški prispevek za zdravstveno varstvo

8. Prispevki iz plač – republiški prispevek za zaposlovanje

9. Prispevki iz plač – prispevek za starševsko varstvo

10. Prispevki na plače – prispevek za SPIZ iz BOD

11. Prispevki na plače – republiški prispevek za zdravstveno varstvo

12. Prispevki na plače – republiški prispevek za zaposlovanje

13. Prispevki na plače – prispevki za nesreče pri delu in poklicne bolezni

14. Prispevki na plače – prispevki za starševsko varstvo

Iz finančnega vidika ima tak način plačevanja prispevkov in davkov vsaj dve področji potrebni razmisleka:

I. V primeru, da je plača zaposlenega minimalna, je znesek na kar petih plačilnih nalogih manjši od 2€!

II. Bančna provizija za izplačilo plače za enega zaposlenega mesečno znaša 9,24€, kar seveda ne zgleda veliko vendar pa:

a. letno znese 110,88€ na podjetje

b. oziroma ob upoštevanju, da v Sloveniji deluje cca. 60.000 podjetij in če bi ta imela le enega zaposlenega 6.652.800€ (oz. 1.594.276.992 SIT) BANČNIH PROVIZIJ!

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Preučitev poenostavitve vplačevanja davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ter javnofinančnih prihodkov (npr. z možnostjo enotnega nakazila na skupni račun ipd.). Variantno naj se preuči možnost zmanjšanja frekvence vplačevanja zneskov, ki so nižji od npr. določene višine, z letnim oz. polletnim nakazilom v enkratnem znesku. Preuči naj se tudi možnost znižanja bančnih provizij v primerih vplačevanja javnofinančnih dajatev, pri čemer naj bi bile te provizije enotno predpisane.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006 z dne 16.11.2007), Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/2002, 75/2002, 15/2003, 2/2004-ZPNNVSM, 37/2004, 100/2005 Odl.US: U-I-298/04-26, 39/2006, 131/2006-ZBan-1), Pravilnik o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 138/2006).

ROK ZA IZVEDBO:

December 2009 - priprava strokovnih podlag

2011 - uvedba sistema

18 UKREP: ODPRAVA FIZIČNE PRISOTNOSTI PRI ODPRTJU TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za finance

SODELUJOČI: Urad za preprečevanje pranja denarja, Združenje bank Slovenije.

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Ob odprtju bančnega računa se po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma zahteva ugotavljanje istovetnosti stranke. To pomeni, da mora organizacija opraviti identifikacijo oziroma ugotoviti istovetnost tiste osebe, za katero odpre račun oziroma s katero vzpostavi trajno poslovno razmerje, torej tiste osebe, ki bo postala imetnik računa oziroma bo pogodbena stranka. Iz tega izhaja, da mora biti imetnik računa osebno prisoten pri identifikaciji.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Preuči naj se možnost, da bi se gospodarskim subjektom (s.p.p. in d.o.o), ki se lahko registrirajo na točkah VEM, omogočilo odprtje transakcijskega računa neposredno na točki VEM.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Ur. l. RS, št. 60/07) oz. izdaja ustreznega podzakonskega predpisa na podlagi tega zakona.

ROK ZA IZVEDBO:

December2008

UKREP: POENOSTAVITEV PROGRAMA VAVČERSKEGA SVETOVANJA

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za gospodarstvo

SODELUJOČI: JAPTI

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Potrebno je poenostaviti postopke za vključitev in uporabo sredstev preko vavčerskega programa svetovanja. Za pridobitev subvencije se je podjetju, ki uporablja program, potrebno soočiti s preveč pravili in obrazci, ki jih je potrebno številčno zmanjšati in poenostaviti. Vavčersko svetovanje bi bilo potrebno povezati s projektom e-VEM, saj bo le na takšen način postal dostopnejši uporabnikom.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

V izdajanje vavčerjev se bo vključilo več vstopnih točk e-VEM. Vavčerski program bo tako dostopnejši in prijaznejši do uporabnikov. Z nadgradnjo storitve portala e-VEM tudi za gospodarske družbe, v letu 2008, se naj portal e-VEM združi z aplikacijo za izdajanje vavčerjev, referente e-VEM pa naj se usposobi za njegovo izdajanje.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

-

ROK ZA IZVEDBO:

Junij 2008

20 UKREP: ZAKON O POKOPALIŠKI IN POGREBNI DEJAVNOSTI TER UREJANJU POKOPALIŠČ NAJ SE PRILAGODI DANAŠNJIM TRŽNIM RAZMERAM

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za gospodarstvo

SODELUJOČI: Ministrstvo za okolje in prostor

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in 26/90) velja že od leta 1984, zato ugotavljamo, da je potrebno sprejeti popolnoma nov zakon. Nerešene težave in spori v tej dejavnosti izvirajo iz zastarele in neusklajene zakonodaje na tem področju. Urad za varstvo konkurence se z reševanjem sporov, ki nastajajo pri opravljanju te dejavnosti, podrobneje ukvarja že več kot pet let.

V praksi se namreč večkrat dogaja, da občinski odloki, ki določajo načine in pogoje za opravljanje pokopaliških storitev, dodeljevanje koncesij in izvajanje del na pokopališčih z javnimi delavci, niso v skladu z navedenim zakonom. Predpisan nadzor ministrstev pa se v praksi tudi ne izvaja. Lokalne skupnosti nimajo vzpostavljenih enotnih meril za podelitev koncesij, zato v praksi v večini primerov prihaja do nepravilnosti in zlorab.

V lokalnih skupnostih se pojavljajo prevelika neskladja pri urejanju pokopališke problematike. Pokopališke storitve se zagotavljajo z javnimi deli, za vzdrževanje pokopališč pa od občanov zaračunavajo letne najemnine. Vse ostale pokopališke storitve pa zaračunavajo po veljavnem ceniku, kar je v neskladju s politiko javnih del.

Navedena problematika skupaj z neurejenimi lastniškimi razmerji med lokalnimi skupnostmi kot upravljavci pokopališč in cerkvenimi krogi zahteva doslednejše izvajanje tudi 88a. člena Zakona o lokalni samoupravi.

Prav tako ni jasna pristojnost za izdajo dovoljenj za pokop oziroma raztros pepela izven pokopališča. (ali upravna enota ali lokalna skupnost)

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Z zakonom določiti načine in pogoje za opravljanje pokopaliških storitev ter vzpostaviti enotna merila za podeljevanje koncesij in izvajanje del na pokopališčih. Prav tako se pristojnost za izdajo dovoljenja za pokop ali raztros na določenem kraju zunaj pokopališča prenese v izvirno pristojnost lokalnih skupnosti, saj je ta naloga že po vsebini lokalna javna zadeva.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč.

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

21 UKREP: NOVA UREDITEV SISTEMA PLAČEVANJA TARIF KOLEKTIVNIM ORGANIZACIJAM ZA UPORABO AVTORSKIH DEL

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za gospodarstvo

SODELUJOČI: Urad za intelektualno lastnino, ZAMP, SAZAS, IPF, Gospodarska zbornica Slovenije.

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

V skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah mora posameznik za uporabo avtorskega dela plačati kolektivnim organizacijam določeno nadomestilo. Vsaka kolektivna organizacija zaračunava nadomestila za uporabo avtorskega dela iz svojega repertoarja. Do leta 2004 je tarife potrjeval Urad za intelektualno lastnino, z novim Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah se tarife določajo s sporazumom med uporabniki in kolektivno organizacijo. Tako si npr. zbornica vsaj že tri leta aktivno prizadeva skleniti sporazum z organizacijo SAZAS za znižanje neutemeljeno visokih tarif, vendar sporazuma ni mogoče doseči. Poleg tega se plačila nakazujejo vsaki kolektivni organizaciji posebej.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Uvede naj se možnost plačila z eno položnico vsem organizacijam (SAZAS, ZAMP in Zavod IPF), kar bi pomenilo za gospodarske subjekte zmanjšanje administrativnih ovir in stroškov. Spremeni naj se ZASP na način, da se višina nadomestil določi s predpisom.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB3, Ur.l. RS, št. 16/07), Pravilnik o honorarjih za uporabo avtorskih del iz repertoarja združenja SAZAS (Ur. l. RS, 111/00), Druge objavljene tarife za posamezno kolektivno organizacijo

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

22 UKREP: ODPRAVA ADMINISTRATIVNIH OBREMENITEV NA PODROČJU PRODAJE IN UVOZA NAPRAV ZA TONSKO IN VIZUALNO SNEMANJE

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za gospodarstvo

SODELUJOČI: Urad za intelektualno lastnino RS, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS), Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF), Združenje avtorjev Slovenije (ZAMP).

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07-UPB3, v nadaljevanju ZASP) v 38. členu določa, da morajo proizvajalci naprav za tonsko in vizualno snemanje, proizvajalci naprav za fotokopiranje, proizvajalci praznih nosilcev zvoka ali slike ter imetniki naprav, ki ponujajo odplačno fotokopiranje na zahtevo kolektivne organizacije, ob koncu vsakega četrtletja, sporočati podatke o vrsti in številu prodanih ali uvoženih naprav in nosilcev iz prejšnjega člena ter podatke o prodanih fotokopijah, ki so potrebni za izračun nadomestila, ki ga plačujejo v skladu s 37. členom ZASP. K poročanju so zavezani tudi vsi uvozniki naprav in nosilcev, razen če je uvoz namenjen za privatno in nekomercialno uporabo kot del njihove osebne prtljage.

Štirikratno poročanje na leto predstavlja veliko administrativno breme za trgovska podjetja. Poleg tega pa morajo ti gospodarski subjekti, zaradi fiksnega določanja zneskov nadomestil, voditi naprave po posebnih evidencah. Kolektivne organizacije (SAZAS, IPF, ZAMP) izračunajo nadomestila po številu kosov, za vsak nosilec zvoka oziroma slike glede na njun snemalni čas, za vsako napravo za fotokopiranje glede na njen učinek (število kopij na minuto) in glede na možnost barvnega fotokopiranja, ter za vsako fotokopijo narejeno za prodajo.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Potrebno je doseči spremembo predpisov tako, da bodo zavezanci izvajali letno poročanje podatkov na zahtevo kolektivnih organizacij. Morda je mogoče doseči, da bodo kolektivne organizacije za svoje potrebe uporabljale obstoječe vire (na primer podatke carinske uprave) o uvozu, kar bi omogočalo tudi ustrezno enakopravno obravnavo vseh gospodarskih subjektov na trgu.

Ukiniti bi bilo potrebno tudi zahteve po dodatnih evidencah v podjetjih glede na število kosov posameznih naprav in nosilcev, glede na snemalni čas in kapaciteto nosilcev in naprav. V primeru določitve zneska nadomestil v odstotku od nakupne cene gre za bistveno poenostavitev evidence v podjetjih, saj se poroča o skupni vrednosti uvoza prodanih naprav, ob tem, da je zakonski cilj dosežen – določitev pravičnega nadomestila in enakopraven položaj subjektov na trgu, in to na bistveno bolj kvaliteten način kot v sedaj veljavnem sistemu.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07-UPB3), Uredba o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastni reproduciranje (Ur. l. RS, št. 63/98, 103/06).

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

23 UKREP: PROSTI DOSTOP DO STANDARDOV, KI SO PODLAGA ZA IZVAJANJE PREDPISOV

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za gospodarstvo

SODELUJOČI: Slovenski inštitut za standardizacijo, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije.

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Na različnih strokovnih in tehničnih področjih obstajajo predpisi, ki se sklicujejo na uporabo standardov določene dejavnosti, s čimer postane njihova uporaba obvezna. Težava se pojavi, ko se podjetje želi oziroma mora na določenem področju seznaniti z njihovo vsebino, saj niso javno dostopni. Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) jih ne objavlja na svoji spletni strani. Edini način je, da se uporabniki odpravijo na SIST, kjer jih imajo na vpogled v svoji knjižnici ali pa jih od te institucije kupijo po visokih cenah. Izpolnjevanje zahtev harmoniziranih standardov, ki so v podporo izpolnjevanju zahtev direktiv »novega pristopa«, je še težje, saj (npr. v primeru evropskih standardov) ti obstajajo le v tujem jeziku, SIST pa ne zagotavlja njihovega prevoda.

Seznanitev s standardi, katerih uporaba je v skladu s predpisi obvezna, torej predstavlja veliko finančno in administrativno breme ter posledično različno razumevanje določil standardov pri uporabnikih oziroma podjetnikih.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Celotne vsebine zakonskih aktov (nacionalnih predpisov in evropskih direktiv) so že nekaj let dosegljive preko spleta, zato naj se zagotovi tudi prosti dostop do standardov, vključno z njihovimi prevodi z objavo na spletnih straneh Slovenskega inštituta za standardizacijo

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o standardizaciji

ROK ZA IZVEDBO:

December 2009

24 UKREP: POENOSTAVITVE POSTOPKOV PRIKLJUČEVANJA UPORABNIKOV NA DISTRIBUCIJSKO ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za gospodarstvo

SODELUJOČI: Ministrstvo za javno upravo

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Trenutni postopek priključevanja uporabnikov na distribucijsko elektroenergetsko omrežje je relativno kompleksen glede izpolnjevanja različnih vlog za pridobitev soglasij oziroma drugih ustreznih dokumentov. Tako mora stranka, ki želi objekt priključiti na distribucijsko elektroenergetsko omrežje vložiti ustrezne vloge in pridobiti Projektne pogoje, Soglasje k projektnim rešitvam, Soglasje za priključitev ter podpisati pogodbo za priključitev.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Predlagamo poenostavitev postopka priključitve na distribucijsko elektroenergetsko omrežje, kje bi v fazo pridobivanja prenovljenega Soglasja za priključitev dodatno vključili elemente iz Soglasja na projektne rešitve, elemente iz obstoječega Soglasja za priključitev in elemente iz Pogodbe o priključitvi. S tem se ukinjajo prej navedeni dokumenti, prav tako pa določene aktivnosti, ki so stranki in distribucijskemu podjetju nalagala stroške.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

EZ – UPB2 Energetski zakon

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

25 UKREP: VZPOSTAVITEV ENOTNEGA PORTALA ZA VNOS VSEH ZAKONSKO DOLOČENIH PODATKOV TER UVEDBA ENOTNEGA OBRAZCA

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za javno upravo

SODELUJOČI: Ministrstvo za finance, DURS, AJPES, ZZZS, ZPIZ, Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije, CURS, Banka Slovenije.

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Pravne osebe in zasebniki morajo v določenih rokih in določeni obliki posredovati posamezne podatke državnim institucijam kot so: Agencija za javnopravne evidence in storitve, Davčna uprava Republike Slovenije, Banka Slovenije, Statistični uradu RS, Zavod RS za zaposlovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Carinska uprava RS in še drugim.

Tako se dogaja, da se namreč vsebina podatkov in dela v institucijah in v podjetjih podvaja in prihaja tudi do neskladij med njimi.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Uvesti bi bilo treba nov enotni obrazec, ki bi se oddal zgolj eni instituciji, medtem ko bi si ostale potrebne podatke izmenjale med seboj po uradni dolžnosti. S predlaganimi spremembami bi dosegli celovitost in preglednost zbranih podatkov ter odpravili večkratno poročanje enakih podatkov različnim institucijam. Ukrep se izvede v skladu z Akcijskim planom za izvedbo ukrepa 28/07.

Izdela naj se enotni internetni portal za vnos vseh zakonsko določenih podatkov, ki jih morajo pravne osebe in zasebniki v določenih rokih in določeni obliki posredovati pristojnim državnim institucijam.

Oddaja podatkov bi lahko, kjer je to mogoče vsebovala tudi avtomatično kontrolo ujemanja z drugimi oddanimi poročili, kar bi zmanjšalo čas, stres in stroške naknadnega usklajevanja javnih evidenc. Povečali bi kvaliteto vnosa podatkov že na začetku. Na podjetja pa bi se prenesla odgovornost pravilnega oddajanja poročil in podatkov. Zmanjšali pa bi tudi možnost namerne oddaje napačnih podatkov. Za pristop k oddaji zakonsko zahtevanih podatkov bi imelo vsako podjetje svoj geslo. Prav tako bi posamezniki videli na enem mestu stanje pripravljenih, izdelanih in uspešno oddanih poročil. Videli bi tudi stanje neizpolnjenih in bodoče obveznosti do javne uprave po posameznem subjektu (pravne osebe, zasebniki, ... ). Imeli bi tudi vpogled do ažurnega stanja finančnih obveznosti in terjatev do države, javne uprave in lokalnih institucij.

Takšne vrste orodje bi v javni upravi in v podjetjih močno poenostavilo delo in organizacijo, znižalo stroške na obeh straneh, povečalo transparentnost informacij med državo in posamezniki.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

-

ROK ZA IZVEDBO:

December 2009

26 UKREP: SPREMEMBA ZAKONA O OBVEZNEM IZVODU PUBLIKACIJ

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za kulturo

SODELUJOČI: Narodna in univerzitetna knjižnica

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Zakon o obveznem izvodu publikacij (Uradni list RS, št. 69/06) določa, da morajo izdajatelji publikacij (samostojni podjetniki in gospodarske družbe) le-te obvezno posredovati Narodno univerzitetni knjižnici (NUK) najpozneje v petnajstih dneh po izidu, in sicer po štiri izvode. Publikacije, katerih izdaja je financirana z javnimi sredstvi, ter publikacije, katerih založnik je domača pravna oseba javnega prava ali tuja pravna oseba javnega prava s podružnico v Sloveniji, pa je potrebno poslati kar v šestnajstih izvodih. Publikacija je na podlagi tega zakona vsak zapis informacije na kateremkoli nosilcu, ki je izdan, založen, izdelan, prirejen ali fizično ali elektronsko distribuiran za uporabo javnosti (tudi prospekti, plakati, nalepke, koledarji). Prav tako je potrebno pošiljati NUK tudi vse elektronske publikacije, ki so objavljene na fizičnih nosilcih (CD, DVD...). S takšnimi določili Zakona o obveznem izvodu publikacij se samostojnim podjetnikom nalaga dodatna administracija, ki jim povzroča samo dodatne stroške poslovanja.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Preuči naj se možnost, da bi se za določene vrste publikacij oz . drobnih tiskov ukinila obveznost posredovanja depozitarni organizaciji NUK. S podzakonskim predpisom naj se določneje opredeli publikacije, ki imajo pomen za kulturno dediščino, ostale pa naj se izloči iz obveznosti posredovanja.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o obveznem izvodu publikacij oz. sprejem podzakonskega predpisa.

ROK ZA IZVEDBO:

Junij 2008

27 UKREP: PRENOVA REGISTRA DRUŠTEV IN ZAGOTOVITEV VODENJA PODATKOV O DRUŠTVIH NA ENEM MESTU

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za notranje zadeve

SODELUJOČI: AJPES, vsa ministrstva

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Društva se registrirajo pri upravnih enotah z vpisom v Register društev. Centralni register društev vodi Ministrstvo za notranje zadeve. Društvo v postopku registracije prejme odločbo o registraciji, na podlagi katere se vpiše v register društev, določi se mu matična številka, na podlagi prijave za vpis v poslovni register, ki jo AJPES, skupaj z odločbo o vpisu posreduje upravna enota, se društvo vpiše tudi v Poslovni register Slovenije pri AJPES. AJPES društvu dodeli šifro SKIS in ga razvrsti po dejavnosti SKD ter o vpisu društva v Poslovni register Slovenije izda obvestilo o vpisu, na podlagi katerega lahko društvo odpre transakcijski račun pri poslovni banki. Vsi postopki se izvajajo na klasičen način s predložitvijo vlog in izdajo aktov v papirni obliki, določeni podatki registra društev pa se enkrat mesečno posredujejo AJPES tudi v elektronski obliki. Podatki o društvih se vodijo v dveh registrih, kar zahteva usklajevanje podatkov v teh podatkovnih zbirkah. Podatke o društvih, ki jim je podeljen status društva v javnem interesu, status invalidske organizacije ali humanitarne organizacije oziroma neposredno z zakonom ali na njegovi podlagi določen drug status, vodijo tudi vsa ministrstva, ki so status podelila. Podatke o podelitvi ali odvzemu statusa morajo ministrstva posredovati upravnim enotam, zaradi evidentiranja v registru društev, upravne enote pa morajo ministrstvom posredovati vse spremembe, ki v registru nastanejo pri društvih, ki imajo status. Podatke o podeljenih in odvzetih statusih morajo vsa ministrstva enkrat letno posredovati tudi Ministrstvu za finance zaradi izvajanja 142. člena ZDoh-2.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Prenova registra društev mora zagotoviti možnost povezave centralnega registra društev in Poslovnega registra Slovenije, s čemer se zagotovi sprotno elektronsko posredovanje podatkov registra društev poslovnemu registru. Odpravi se tudi pisna prijava v poslovni register (PRS-1 obrazec). Vzpostavi se tudi elektronsko vodenje evidenc društev v javnem interesu na posameznih ministrstvih in avtomatsko evidentiranje podeljenega ali odvzetega statusa v registru društev. V registru društev naj se evidentirajo tudi statusi, podeljeni z drugimi ali na podlagi drugih predpisov, kar bo omogočalo tudi ažurno zajemanje podatkov o društvih, ki so upravičena do dela dohodnine na podlagi 142. člena ZDoh-2.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o društvih; (Ur.l. RS, št. 61/06), Pravilnik o vsebini, obliki in načinu vodenja registra društev, registra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu (Ur.l. RS, št. 5/07).

ROK ZA IZVEDBO:

December 2009

UKREP: UVEDBA DIGITALNE PODPISNE TABLICE V POSTOPKIH IZDAJE POTNEGA LISTA IN OSEBNE IZKAZNICE

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za notranje zadeve

SODELUJOČI:

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Čas, ki ga potrebuje državljan, da vloži vlogo za izdajo potnega lista in osebne izkaznice je mogoče skrajšati z uvedbo novih tehnologij, ki podpirajo postopek evidentiranja vloge. V letu 2008 bi bilo možno racionalizirati postopek z uvedbo digitalne podpisne tablice (podpis, ki se skenira iz vloge, naj bi se nadomestil s podpisom stranke na digitalno tablico).

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Uporaba navedene novitete bi lahko sčasoma pomenila ukinitev tako tiskanje vlog na kartončke, kot vodenje fizične kartoteke vlog, saj bi bili vsi podatki, potrebni za izdajo dokumenta in vodenje evidence, v registru.

Oprema upravnih enot s tipkovnicami, ki bi lahko prebrale OCR-B zapis na potnem listu ali osebni izkaznici, bi skrajšale čas, ki je potreben za dostop do podatkov o določeni osebi v registru.

Poudariti je potrebno, da racionalizacija postopkov na upravnih enotah s pomočjo nove opreme pomeni večje finančne posledice, čeprav po drugi strani prinaša prihranek, saj se kartončkov vlog ne pošilja v izdelavo po pošti (cene poštnih pošiljk), zmanjša se tiskanje (manjša uporaba tiskalnikov, papirja), ni več stroška nabave vlog, predvsem pa bo zmanjšana poraba časa za izvedbo postopka.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

priloga Pravilnika o izvrševanju zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 43/98 in 100/03), priloga Pravilnika o izvajanju zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 48/06).

ROK ZA IZVEDBO:

Junij 2008

29 UKREP: DOSTOP DO PODATKOV EVIDENCE GOSPODINJSTEV (E-GOSPODINJSTVO)

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za notranje zadeve

SODELUJOČI: Ministrstvo za javno upravo

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Evidenca gospodinjstev se v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Zakona o prijavi prebivališča vodi v registru stalnega prebivalstva, in vsebuje podatke o nosilcu in članih gospodinjstva. Do 3. 5. 2005 se je vodila izključno ročno v obliki gospodinjske kartoteke. S 3. 5. 2005 – to je z vzpostavitvijo registra stalnega prebivalstva v novem informacijskem okolju, pa so se podatki iz ročno vodenih kartotek začeli prenašati v »računalniško« evidenco oziroma v register stalnega prebivalstva. Tako se je v okviru prenove registra prebivalstva pričela v elektronski obliki voditi tudi evidenca gospodinjstev. Upravne enote so doslej vnesle preko 95 % vseh podatkov, ki so se pred tem vodili ročno. MNZ pa je že izdalo dovoljenja za ukinitev ročno vodene evidence in za izključno računalniško vodenje evidence gospodinjstev za 10 upravnih enot. Na več upravnih enotah je bil opravljen že strokovni nadzor, na podlagi katerega bo dovoljenje za ukinitev izdano, na drugih upravnih enotah pa bo strokovni nadzor opravljen do konca letošnjega leta in v začetku naslednjega leta, tako da bodo dovoljenje prejele še ostale upravne enote. Izključno elektronsko vodenje evidence gospodinjstev je namreč predpogoj za odpravo krajevne pristojnosti za prijavo oz. odjavo stalnega prebivališča, ki se bo – v skladu s spremembo Uredbe o upravnem poslovanju in po predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o prijavi prebivališča – začela izvajati s 1. julijem 2008.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

V okviru projektov e-uprava se izvaja tudi projekt e-gospodinjstva, s katerim bo izvedena nadgradnja Centralnega registra prebivalstva s podatki o gospodinjstvih (e-CRP). e-CRP podatke črpa iz Registra stalnega prebivalstva in na ta način zagotavlja ažurnost podatkov. Upravnim enotam tako ne bo potrebno več izdajati potrdil o skupnem gospodinjstvu (teh potrdil je letno okoli 100.000), saj bodo lahko uporabniki pridobili ta potrdila neposredno iz registra. Zato je smiselno, da se uporabnike teh podatkov (predvsem centri za socialno delo oziroma Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pristojni davčni organi oziroma DURS, Geodetska uprava RS, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod RS za zaposlovanje, ZPIS, Jamstveni in preživninski sklad, Statistični urad Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Urad Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko in Stanovanjski sklad) zaveže, da se po vzpostavitvi varnostne sheme e-gospodinjstev prilagodijo novim tehničnim možnostim dostopa do podatkov iz gospodinjske evidence.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

-

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

30 UKREP: UKINITEV OBVEZNOSTI OBJAVE PREKLICEV VELJAVNOSTI DOKUMENTOV V URADNEM LISTU RS

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo

SODELUJOČI: Ostala ministrstva

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Objave preklicev dokumentov in listin v Uradnem listu povzročajo strankam stroške (postopek objave) in predvsem neprijetnosti ob tem, da se čakalni čas za izdajo novega dokumenta podaljša (približno za teden dni). Objave v Uradnem listu pa so, iz stališča interesov tistih, ki želijo dejansko ugotoviti, če je dokument veljaven oziroma, če se je oseba identificirala z legalno listino, neuporabni.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Namesto objave v Uradnem listu, je potrebno vzpostaviti j sistem, ki bo omogočal transparentnost podatkov tako, da bodo podatki o veljavnosti osebnega dokumenta oz. javne listine dostopni preko portala e-uprave (preko št. Dokumenta). Tako bodo do teh podatkov dostopali tisti, ki jih pri svojem delu potrebujejo (npr. bančni uslužbenci). Ministrstvo za notranje zadeve za vse javne listine, vodi elektronsko evidenco iz katere so razvidni podatki o veljavnosti. Potrebno je vzpostaviti samo enotno vstopno točko in enotni sistem pregleda podatkov o veljavnosti javne listine.

Glede na to, da so najbolj pogosti postopki objav izvedeni na področju osebnih izkaznic in potnih listov in vozniških dovoljenj predlagamo, da se to področje uredi prioritetno. V nadaljevanju pa je potrebno spremeniti tudi vso drugo zakonodajo, ki se navezuje na predmetno vsebino.

Na pobudo MJU že tečejo spremembe na področju vozniških dovoljenj (sprememba ZVCP je tik pred sprejemom na Vladi).

V nadaljevanju je nujno potrebno preveriti, na katerih področjih se pojavljajo obveznosti po objavi preklicev v Uradnem listu in predvsem proučiti kdaj je ta objava nujno potrebno. Povsod tam, kjer so, skladno z Zakonom o dostopu informacij javnega značaja, dostopni podatki o veljavnosti dokumentov preko spletnih registrov (npr. licence), menimo da objava ni nujna.

Ukrep se lahko realizira na način spremembe področnih zakonov (Zakon o potnih listinah, Zakon o osebni izkaznici) ali s sprejetjem novega zakona, ki bi v celoti uredil področje. Potrebno pa je realizirati tudi spremembe na področju informacijske tehnologije.

Z ukinitvijo postopka objave preklicev v Uradnem listu se bodo pomembno zmanjšali stroški na ravni državljanov in sicer na letnem nivoju za približno 100.000 €, še bolj pomembno pa je, da se skrajšal čas za pridobitev listine.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o potnih listinah; Zakon o osebni izkaznici; oz. sprejem zakona, ki bo celovito uredil področje. oz. sprejem posebnega zakona.

ROK ZA IZVEDBO:

September 2008

31 UKREP: ZMANJŠANJE ADMINISTRATIVNIH BREMEN NA PODROČJU OKOLJSKIH PREDPISOV V SLOVENIJI

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za okolje in prostor

SODELUJOČI: Ministrstvo za finance

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

V Sloveniji je na področju okoljskih predpisov ugotovljenih veliko administrativnih bremen za podjetja, ki zadevajo pridobivanje okoljskih dovoljenj, okoljske dajatve, podvajanja registra in pogostost obračunskih obdobij.

1. Za zbiranje prijav in vlog okoljskih dovoljenj je pristojna ARSO, kot organ v sestavi MOP. Pridobitev okoljskih dovoljenj je pomembna spodbuda podjetjem, da se odločajo za okoljske naložbe. Podjetja so se pripravljena prilagajati zahtevam direktive IPPC, saj so se zaradi konkurenčnosti prisiljena prilagajati evropskemu tržišču. Problemi, ki se pojavljajo pri pridobivanju teh dovoljenj, so v velikem številu upravnih postopkov in velikem obsegu dokumentacije, ki jo je potrebno priložiti vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Okoljevarstveno dovoljenje se zahteva za emisije v zrak, emisije v vode itd. Če ima podjetje naprave, ki so vir emisije tako v vode kot tudi v zrak, itd. mora pridobiti več okoljevarstvenih dovoljenj, torej je potrebnih več upravnih postopkov. Vloga zahteva tudi pripravo izjemno obsežne dokumentacije..

2. Pri okoljskih dajatvah je treba vsako dejavnost prijaviti pred začetkom opravljanja dejavnosti pri vsaki posamezni okoljski dajatvi. Obrazci, potrebni za prijavo, so sestavni del uredbe, ki ureja posamezno področje. Večina uredb ima štiri priloge. V prvi je predstavljen seznam posameznih asortimenov dejavnosti, v drugi prilogi je obrazec za obračun okoljske dajatve, v tretji prilogi je zahtevek za vračilo okoljske dajatve, kjer je to mogoče in v četrti prilogi je obrazec za prijavo dejavnosti. Administrativni stroški so veliki, če je podjetje zavezanec po več predpisih. Podjetje, ki je zavezanec za električno in elektronsko opremo, je skoraj zagotovo tudi zavezanec za embalažo, saj je oprema, ki jo dajejo v promet, vedno tako ali drugače embalirana. Tako je podjetje obremenjeno tako finančno kot administrativno. Zares veliko število različnih obrazcev je predpisanih na področju odlaganja različnih vrst odpadkov. Te obrazce bi lahko poenostavili in nekatere tudi združili, kar bi olajšalo delo tistim podjetjem, ki zaprosijo za različne dejavnosti na področju odpadkov.

3. Podvajanje registra, za vse vrste dejavnosti, povezane z okoljskimi dajatvami, je povezano z evidencami na ARSO ali na Carinski upravi RS. ARSO vodi evidence za področje izpustov ogljikovih dioksidov, odlaganja odpadkov in odpadne vode, Carinska uprava pa skrbi za področje mazalnih olj in tekočin, izrabljenih motornih vozil, izrabljenih gum, odpadne embalaže ter električne in elektronske opreme. Na podlagi teh evidenc se obračuna okoljska dajatev mesečno ali trimesečno. Primerjava registrov ARSO in Carinske uprave RS skupaj kaže, da se podjetja podvajajo tudi v tem, da so evidentirana v obeh evidencah, kar je za podjetja moteče predvsem zaradi povečevanja kompleksnosti obstoječih predpisov.

4. Frekvenca obračunskih obdobij je prepogosta glede na višino pobranih prihodkov posamezne okoljske dajatve. Povprečni znesek obračun je večinoma ocenjen na več kot je pobrani znesek dajatve v primeru odlaganja odpadkov. Pogostost obračunov pri nekaterih dajatvah je neekonomična za zavezance.

5. Na podlagi z ministrstvom sklenjene pogodbe o zmanjševanju onesnaževanja zraka z emisijo CO2, s katero imajo zavezanci pravico do vračila okoljske dajatve zaradi izgorevanja goriva, se ustvari obveznost izvajanja predpisanih ukrepov, katerih smiselnost je v nekaterih primerih vprašljiva. Predvsem bi bilo potrebno presoditi smiselnost udeležbe na strokovnih srečanjih najmanj enkrat letno, ponovno pa bi bilo treba pretehtati tudi ostale sestavine pogodbe.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Namen ukrepa je spremeniti obstoječo okoljsko zakonodajo tako, da so postopki poenostavljeni in da se zniža število obračunov na leto pri okoljskih dajatvah. Smiselno je treba združiti obrazce in poenotiti aktivnosti ter poročanja podjetij, ki morajo pridobivati okoljska dovoljenja oziroma vplačujejo okoljske dajatve. Na ta način se bo nedvomno znižalo administrativne stroške in bremena za podjetja, ki se soočajo z okoljsko problematiko.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV

Zakon o varstvu okolja

Uredbe, ki urejajo posamezno okoljsko področje

Pravilnik o ravnanju z odpadki

ROK ZA IZVEDBO:

Junij 2008

32 UKREP: ZMANJŠANJE POGOSTOSTI MERITEV HRUPA IZ NEPREMIČNIH VIROV

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za okolje in prostor

SODELUJOČI: ARSO, Obrtna zbornica Slovenije

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

V skladu z določili sedmega člena sedanjega pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS št. 70/96), je treba občasne meritve izvajati vsako tretje koledarsko leto.

Drugi člen omenjenega pravilnika še vedno določa, da zavezancu ni treba zagotavljati obratovalnega monitoringa za vir hrupa, ki je skladno s predpisi o hrupu v naravnem in bivalnem okolju nepomemben vir hrupa.

S sprejemom nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS št. 105/05) je izginila definicija nepomembnega vira, ki je obstajala v do tedaj veljavni uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS št. 45/95), na katero se sklicuje zgoraj citirani pravilnik. V skladu s sedanjo prakso morajo meriti upravljalci hrup tudi na nepomembnih virih hrupa (npr. za nekatera so oproščeni pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja).

Meritve na nepomembnih virih se morajo izvajati z enako pogostnostjo, kot je to predpisano pri »pomembnih virih hrupa«.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Tretja alineja 15. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l . RS št. 105/05) določa pri nekaterih virih hrupa ni potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Predlagamo, da se navedena uredba dopolni z možnostjo manj pogostega monitoringa z dodatnim členom podobno, kot je to urejeno v 16. členu stare uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, kjer je bilo zapisano:

»Lastnik ali upravljavec vira hrupa je dolžan skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu izvajati prve in občasne meritve ravni hrupa kot posledice obremenitve območja s hrupom iz vira. Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, lahko lastniku ali upravljavcu iz prejšnjega odstavka dovoli, da občasnih meritev ravni hrupa ni treba izvajati, če na podlagi rezultatov meritev ali podatkov o tehnoloških, obratovalnih in drugih elementih, pomembnih za ugotavljanje obremenitve območja s hrupom ugotovi, da je vir hrupa na podlagi določb točke a v prilogi 1 te uredbe nepomemben«.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS št. 105/05)

Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS št. 70/96, 45/02)

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

33 UKREP: ODPRAVA ADMINISTRATIVNIH OVIR NA PODROČJU SODSTVA

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za pravosodje

SODELUJOČI: -

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Sodni red je obsežen podzakonski akt, ki določa notranjo organizacijo sodišč, poslovanje sodišč v posameznih vrstah zadev, organizacijo in poslovanje dežurnih služb, pravila o dodeljevanju zadev sodnikom, način poslovanja sodišč v primernih, ko stranka, priča ali udeleženec uporablja pred sodiščem svoj jezik in pisavo, poslovanje v zadevah sodne uprave, pisarniško-tehnično in finančno poslovanje sodišč, informatizacijo sodišč, pravno pomoč med sodišči in drugimi organi ter mednarodno pravno pomoč, posebne dolžnosti sodnega osebja ter druga vprašanja, če zakon tako določa. Navedeni podzakonski akt je obsežen tako po številu določb (387 členov), kakor tudi po raznolikosti tematike, ki jo obravnava. Določila Sodnega reda so praviloma zelo določna in ne omogočajo prilagoditev dejanskim okoliščinam, istočasno pa tudi predstavljajo oviro pri uvajanju tehnoloških rešitev. Zaradi številnosti določb je njegovo spreminjanje zahtevno in dolgotrajno in tako ne omogoča pravočasnih odgovorov na hitro spreminjajoče se zahteve, poleg tega pa je tudi nepregleden.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Potrebna je popolna prenova Sodnega reda po zgledu drugih držav članic EU, kjer tematiko, ki jo pri nas ureja Sodni red, obravnava več samostojnih podzakonskih aktov. S prenovo sodnega reda želi MP predvsem zmanjšati administrativne ovire in s tem odpraviti togost sodnikov pri vodenju sodnih postopkov, predsednikom sodišč omogočiti racionalnejše vodenje sodišč ter uvedbo informatizacije posameznih poslovnih procesov. Prenovljeni sodni red naj bi tako zagotavljal obvezne usmeritve, kljub temu pa dopuščal prilagajanje procesov konkretnim dejanskim okoliščinam.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Sodni red

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

34 UKREP: POENOSTAVITEV POSTOPKA ZA PODALJŠANJE PRAVICE DO PREŽIVNINE NA SODIŠČU

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

SODELUJOČI: Vrhovno sodišče Republike Slovenije

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

V Sloveniji je problematika preživnin zelo boleča tema. Seveda so problematične tiste preživnine, ki niso sklenjene na podlagi sporazumnega dogovora. Postopki za urejanje preživnine so zakomplicirani, zamudni in ne nazadnje tudi dragi, saj se postopki pred sodiščem v glavnem vršijo s pomočjo odvetnikov.

Veljavni predpisi za vložitev predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova zaradi izterjave preživnine ne določajo oblike in vsebine standardnega obrazca, ki bi strankam (upravičencem, v postopku izvršbe: upniku) olajšal njeno uveljavljanje. Sodišča so sama pripravila obrazec, ki je na sodišč dosegljiv, da bi se strankam vsaj nekoliko olajšalo delo in ne bi bilo potrebno pozivanje na dopolnjevanje predloga za izvršbo. V praksi je zaznati probleme zlasti pri izpolnjevanju navedenega obrazca predvsem zaradi zahtevnosti vsebine, kot administrativna ovira pa je tudi zahteva, da se vlogi na primer prilaga izvirnik izvršilnega naslova in obvestila CSD o povišanju preživnine.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Namen ukrepa je poenostaviti postopek podaljševanja preživnine na sodišču in pripraviti nov obrazec, ki bi bil skupaj z navodili strankam (upravičencem) dostopen morda na spletnih straneh Centrov za socialno delo in resornega ministrstva. Odpraviti je potrebno zahtevo prilaganja prilog, ki jih sodišče lahko pridobi iz že vodenih evidenc.

Preuči naj se možnost, da se v primerih, ko se zavezancu redno odteguje plačevanje preživnine od plače, sodišču omogoči avtomatično podaljšanje zavarovanja do preklica sodišča, oziroma naj se rok za zavarovanje podaljša. Stranke, ki redno prejemajo preživnino, bodo tako vsako leto razbremenjene skrbi za podaljševanje formalnosti. Sodišča pa bodo imela določeno število nalog opravljenih na enostavnejši način, ker ne bo potrebno opraviti celega postopka vlaganja zahtevka.

Postopek pred sodiščem bi se skrajšal in bil cenejši.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

-

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

35 UKREP: UKINITEV OVERJANJA PODPISOV NA KUPOPRODAJNIH POGODBAH ZA VOZILA

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za promet

SODELUJOČI: Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

V primerih ki jih določa trenutno še veljavni ZVCP je potrebno overiti podpis prodajalca na kupoprodajni pogodbi ob prodaji vozila. Prodajalec se mora zglasiti na upravni enoti oz. pri notarju, ki overi njegov podpis na pogodbi. Z sprejetjem novele Zakona o varnosti cestnega prometa do konca leta 2007 je podana tudi možnost, da se namesto overovitve podpisa fizične osebe kot prodajalca podpiše zgolj izjava pred pooblaščeno osebo registracijskega organa, s katero se potrdi pristnost svojega podpisa na pogodbi in to v primeru, ko sta prodajalec in kupec osebno navzoča pred registracijskim organom. V predlogu novega Zakona o motornih vozilih, katerega uveljavitev se pričakuje julija 2008, je predvideno, da bo to področje urejeno v tem področnem zakonu.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Overitev podpisa lastnika vozila na pogodbi o prenosu lastništva vozila naj se ukine. S predlaganim Zakonom o motornih vozilih bo predpisana obvezna odjava vozila iz prometa, med drugimi razlogi tudi iz razloga odsvojitve vozila. Za izvedbo tega ukrepa se pri Ministrstvu za notranje zadeve ustanovi delovna skupina, v kateri sodelujejo tudi predstavniki Ministrstva za promet in Ministrstva za javno upravo ter predstavniki upravnih enot. Delovna skupina prouči pozitivne in negativne učinke ukinitve overitev (analiza mora biti izvedena do konca meseca januarja). Poleg tega se prouči tudi možnost vzpostavitve sistema, ki bo omogočil spletno oddajo vloge za odjavo vozila. Odjava vozila se opravi v trenutku, ko prispejo k registracijskemu organu tudi registrske tablice in prometno dovoljenje ter je odjava evidentirana v evidenci.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o motornih vozilih (v postopku sprejemanja)

ROK ZA IZVEDBO:

Začetek uporabe Zakona o motornih vozilih

36 UKREP: UKINITEV OBVEZNOSTI VRAČANJA PROMETNIH DOVOLJENJ

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za promet

SODELUJOČI: Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

V primeru spletnega podaljšanja prometnega dovoljenja mora lastnik vozila po vročitvi novega prometnega dovoljenja staro prometno dovoljenje serijske številke, ki jo določi upravna enota, vrniti upravni enoti v 15 dneh od dneva vročitve.

Vračanje prometnih dovoljenj organizacijam, ki so jih izdale je nepotrebna administrativna ovira. Sistem MRVL že sedaj v iskanju po serijski številki izkazuje status listine. Status neveljavno, dobi prometno dovoljenje takoj, ko se stranki izda novo dovoljenje, torej bi register neveljavnih listin, ki je realno lahko izpeljan iz obstoječe aplikacije, lahko bil dostopen vsem organom, ki podatek potrebujejo v svojih postopkih (organi pregona). Prav tako pa je že iz samega »starega« prometnega dovoljenja razvidno, da je dokument neveljaven, saj nima žiga in datuma podaljšanja.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Z novim Zakonom o motornih vozilih se odpravi vračanje »starega«prometnega dovoljenja.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o motornih vozilih (v postopku sprejemanja)

ROK ZA IZVEDBO:

Začetek uporabe Zakona o motornih vozilih

37 UKREP: POENOSTAVITEV UPRAVNIH POSTOPKOV NA PODROČJU ŠPORTA

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za šolstvo in šport

SODELUJOČI: Olimpijski komite Slovenije, panožne športne zveze

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Športni delavec, ki želi opravljati dejavnost na področju športa, mora opraviti strokovno usposabljanje na nekem področju. To usposabljanje izvaja posamezna športna zveza, na podlagi programa, ki ga potrdi Strokovni svet RS za šport. Po uspešno zaključenem usposabljanju mora pridobiti še licenco, ki jo izda Olimpijski komite Slovenije. Vendar se mora športni delavec za opravljanje dejavnosti, na primer kot trener košarke, vpisati še v razvid športnih delavcev pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Ker je licenca veljavna le leto dni, (po izteku tega obdobja pa jo je potrebno obnoviti z obiskom seminarja) je tudi vpis v razvid omejen na eno leto. Potem se celoten postopek ponovi od začetka.

Tudi pridobitev štipendije za delovanje na področju športa upravičencem nalaga nepotrebne administrativne ovire, saj se še vedno zahteva predložitev dokazil o vpisu, o študijskem uspehu v preteklem letu, potrdilo o državljanstvu, itd.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Postopek licenciranja in vpisa v razvid bi bilo smiselno združiti v en sam postopek, v katerem bi športni delavec pridobil dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Odpravi naj se vsakoletno obnavljanje licence. Dovoljenje oziroma licenca naj bi trajala neomejeno, natančneje pa bi se predpisal postopek odvzema.

Tudi postopek pridobitve štipendije je potrebno spremeniti tako, da bo prijazen do uporabnikov in jim ne bo povzročal dodatnih obremenitev.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o športu

Pravilnik o štipendiranju za delovanje na področju športa

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

38 UKREP: POENOSTAVITEV POSTOPKA PRI UVELJAVLJANJU PRAVICE DO ZNIŽANEGA PLAČILA VRTCA

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za šolstvo in šport

SODELUJOČI: Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Starši, ki želijo vpisati in vključiti otroka v vrtec, morajo najprej oddati vlogo za vpis v željeni vrtec oz vrtce, v primeru, da ni definitivno, kje bo otrok dobil prostor. Ločeno od tega postopka pa poteka postopek financiranja programa predšolske vzgoje. Ta postopek se začne z vlogo o znižanem plačilu vrtca, ki jo morajo starši oddati 15 dni pred predvideno vključitvijo otroka v vrtec. Občine izdajo odločbo o sofinanciranju programa do konca koledarskega leta. Starši morajo praviloma do 15. 11. tekočega leta oddati vlogo za znižano plačilo vrtca za naslednje koledarsko leto.

Prvi vpis je problematičen, saj starši navadno ob razpisu oddajo vlogo v več vrtcev.
Razpisi ne potekajo istočasno, če pa že, obstaja možnost, da so lahko
sprejeti v vsak vrtec. Vrtec pozove starša, da podpiše pogodbo o vključitvi
otroka v vrtec. Vendar veliko staršev, ker razpisi niso istočasno
objavljeni, kasneje podpišejo pogodbo tudi s katerim drugim vrtcev, ter v
prvem vrtcu odpovejo oz. izključijo otroka iz vrtca. Večina državljanov ima otroka več let v istem vrtcu, pomembne spremembe v družini se nanašajo večinoma na spremembo števila družinskih članov, morebitne izgube službe, smrt, ipd.

V zadnjih letih se je pojavil problem, da morajo občine pošiljati davčni upravi ekstra
fotokopije privolitev staršev, da lahko pridobivajo podatke, ki štejejo za
davčno tajnost. Predlagamo, da se v Zakonu o vrtcih uredi pravna podlaga,
da je osnova za pridobivanje tovrstnih podatkov začetek postopka, ki ga
vodi drug organ. Tako pa morajo starši podajati ekstra privolitev na zadnji
strani vloge, da nato občinski organi pridobijo podatke, ki štejejo za
davčno tajnost. V praksi to pomeni, da se z dopisom pošiljajo na davčno upravo še fotokopije zadnjih strani vlog za znižano plačilo vrtca.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Uvesti je treba poenostavljen sistem z možnostjo elektronske vloge, da bi državljani sporočali podatke le ob morebitnih spremembah. Obrazci za podaljšanje vloge naj bodo sestavljeni na način, da bo mogoče letno obnavljanje na (pred-izpolnjenem) obrazcu, ki ga bodo starši prejeli na dom, ko bo čas za novo preverjanje in usklajevanje podatkov in kjer bo vlagatelj zavezan izpolniti le nova dejstva, ki še niso bila upoštevana.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o vrtcih ,Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih.

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

39 UKREP: VZPOSTAVITEV CENTRALNE EVIDENCE UDELEŽENCEV IZOBRAŽEVANJA V ŠOLSTVU

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

SODELUJOČI: Ministrstvo za javno upravo

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Vzpostavitev enovite baze podatkov o vpisanih učencih, dijakih in študentih v posameznem šolskem letu in možnost vpogleda ter pridobitve podatkov iz te evidence v elektronski obliki je zelo nujna. Sedanje stanje pridobivanja podatkov iz posameznih šol predstavlja mukotrpen način tako za državljane kot za uradne osebe.

24. člen Uredbe o vodenju in vzdrževanju centralnega registra prebivalstva ter postopku za pridobivanje in posredovanje podatkov (Ur. l. RS št. 70/2000, 28/2002) nalaga, da je Ministrstvo za šolstvo in šport upravljavec evidence o dokončani šolski izobrazbi in zaradi »ločitve« na dva resorna ministrstva, sta danes naslednika te določbe oba ministrstva na področju šolstva.

Otroci, ki se redno šolajo imajo zakonsko pravico do vrste socialnih in drugih pravic in s tem tudi obveznosti, za katere je pomemben njihov status v sistemu šolanja. V začetku vsakega šolskega leta morajo status dokazati s potrdilom o šolanju v papirni obliki, ker ni centralne evidence šolajočih, ki bi hitro in enostavno omogočala preverjanje in usklajevanje podatkov za uradne osebe. Problemi so v veliki meri zreducirani na čas vpisov, ko je potrebna obdelava velike količine dokumentov v zelo kratkem času, da se zagotovi nemoteno reševanje aktualnih zadev. Zaradi vse večje osveščenosti državljanov, da jim ni potrebno prilagati potrdil, ki so v uradnih evidencah, številni vlagatelji šolskega potrdila ne dostavijo. Saj je popolnoma jasno, da šole, kjer je otrok vpisan, vodijo o njem evidenco, pa tudi samo šolanje v večini primerov ne traja »le eno šolsko leto«.

Vztrajanje na sistemu razpršenega pridobivanja potrdil po uradni dolžnosti in s tem pritiski na posamezne šole, ki jim to predstavlja dodatno delo, ni racionalno in je smiselno in nujno, čim hitreje urediti področje evidenc na področju šolstva.

Z vidika prizadevanj za zmanjšanje, odpravo ali preprečitev administrativnih bremen, ki jih povzroča zakonodaja državljanom je pomembno, da se poleg postopkov zmanjševanja oziroma odprave administrativnih ovir, izvajajo tudi postopki preprečitev le-teh.

Problematika je del širše problematike načina zajema in izmenjave podatkov med Ministrstvom za šolstvo in šport, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, vzgojno izobraževalnimi zavodi, Statističnim uradom RS, Centri za socialno delo, Zavodom za zdravstveno zavarovanje, ZPIZ-om, ZRSZ-jem in ostalimi institucijami, ki zbirajo podatke iz zavodov. Zajem in izmenjava podatkov poteka preko spletnih aplikacij, ki jih vzdržuje in nadgrajuje ministrstvo. Za razrešitev širše problematike in s tem avtomatično odpravo administrativnih ovir, je potrebna zakonska osnova, saj govorimo o osebnih podatkih okvirno 376.000 udeležencev izobraževanja, ki se nahajajo in so v upravljanju na okvirno 1.200 zavodih pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport, razpršeni po vsej Republiki Sloveniji, 19 samostojnih visokošolskih zavodov in štirih slovenskih univerz.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Ministrstvo za šolstvo in šport kot predlagatelj in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo kot sodelujoči, morata pripraviti poseben Zakon o evidencah v šolstvu, ki bo med drugim vključil tudi centralno vodenje evidenc o vseh udeležencih izobraževanja. Vsebino zakonske materije je smiselno operacionalizirati skupaj in s tem optimizirati stroške priprave in izvedbe ter posledično integrirati sledljivost izobraževanja posameznika.

Zaradi zakonske praznine na tem področju bo nov zakon lahko zadostil potrebam tehničnega zakona kot vključil elemente, s katerimi bi se zelo podrobno opredeljevali odnosi med upravljavci in uporabniki podatkov ter pravice dostopa do osebnih podatkov. V 'centralni evidenci udeležencev po vertikali' bi se nahajali podatki, ki bi morali hkrati zadovoljevati potrebe zavodov, ki izvajajo vzgojne in izobraževalne dejavnosti, zadovoljevati potrebe ministrstva, ki zagotavlja financiranje dejavnosti in skrbi za transparentnost porabe javnih sredstev, zadovoljevati potrebe državne statistike in potrebe vseh ostalih institucij, ki imajo lastne zakonske osnove za zbiranje osebnih in drugih podatkov iz zavodov.

Z vzpostavitvijo enotne evidence na področju šolstva in izmenjavo podatkov v elektronski obliki, bo mogoče preprečiti vrsto zapletov in podaljševanj postopkov, ki nastajajo zdaj, ko so podatki razpršeni po posameznih izobraževalnih inštitucijah.

Prihranjen bo čas, ker bo optimizirana izdaja odločb. Podatki bodo verodostojni in ažurni, povečali bomo zadovoljstvo pri delu zaposlenih in državljanov pri urejanju upravnih zadev. Možnosti zlorab praktično bo praktično izključena in prav tako se bo pri delu zmanjšala možnost napak.

Ko bo evidenca udeležencev vzpostavljena, bo na področju šolstva izvedena velika racionalizacija, ki se bo odrazila kot optimizacija poslovanja znotraj sodobne e-uprave.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Sprejeti nov Zakon o evidencah v šolstvu

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

40 UKREP: POENOSTAVITEV POSTOPKA SUBVENCIONIRANJA DIJAŠKIH IN ŠTUDENTSKIH VOZOVNIC

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

SODELUJOČI: Ministrstvo za promet

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Številni študenti se na študijske obveznosti vozijo z lastnimi avtomobili, mlajše šolarje pa v mnogih primerih, še vedno prevažajo starši z avtomobili. Avtobusni prevozi, očitno, ne pomenijo zadostnega prihranka v družinskem proračunu, bodisi da gledamo s stališča denarja ali časa.

Trenutno je področje prevozov urejeno tako, da znesek subvencije za posameznega dijaka oziroma študenta določi prevoznik na podlagi lestvice, ki se razvršča v razrede na osnovi pravilnika resornega ministrstva. Zakonske podlage za lestvico ni, saj je definiran le splošni kriterij »največ do 70%«.

Na podlagi pravilnika o subvencioniranju prevozov, je prevozniku dodeljena pravica da odloča o subvenciji prevoza na podlagi dveh obrazcev, ki sta, razen v naslovu, enaka. Pogosto se zgodi, da izberejo študenti prvih letnikov Vlogo za subvencioniranje prevozov dijakov in študentov visokih šol, po dolgem čakanju pa zvedo, da morajo izpolniti drug obrazec, ki je predpisan na osnovi Pravilnika o subvencioniranju prevozov študentov. Prejeli smo pritožbe študentov, ki so se nato vrnili s »pravim« obrazcem, priložili potrdilo o šolanju in bili spet zavrnjeni, ker se dosledno zahteva od vlagateljev, da imajo potrjen status na »originalnem«, predpisanem obrazcu: »Obrazec mora biti izpolnjen v celoti in opremljen z vsemi žigi in podpisi«. Zato morajo otroci dati »pot pod noge« in kljub šopu pridobljenih potrdil o šolanju, s predpisanim obrazcem nazaj na svojo šolo, kjer dobijo žig, da imajo urejen status.

Na osnovi ta-istega obrazca ima prevoznik, vpogled tudi v dohodninsko stanje vlagateljev oziroma ali ima kdo status rejenca. Za tako odločanje o socialnih pravicah nima zakonske podlage. Prevozniki dostopajo in imajo vpogled do občutljivih podatkov državljanov. Menimo, da je mesto za odločanje o socialnih pravicah na Centrih za socialno delo, ki tudi sicer rešujejo socialna vprašanja državljanov.

Postopek subvencioniranja prevozov je trenutno zakompliciran, zamuden in po nepotrebnem povzroča vrste, gnečo in jezo. Ob naročilu mesečne vozovnice je treba uslužbencu potniške blagajne obvezno predložiti osebno ali študentsko izkaznico.

Menimo, da je treba glede prevozov šolajočih izoblikovati drugačen odnos in v prometni politiki izločiti postopke, ki bi temeljili na socialnih transferjih. Postopki so na ta način preveč zakomplicirani in predragi in jasen namen zakaj jih je potrebno sploh razvrščati po lestvicah.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Pri prodaji vozovnic se je potrebno zgledovati po razvitih evropskih državah, ki so poiskali rešitev izven socialnih kriterijev.

Predlagamo enak odstotek popusta vsem dijakom in študentom višjih šol, ki se vozijo na relaciji 5 km in več. Višina enotnega popusta pa bo odvisna od proračunskih sredstev in števila vozačev.

Poenotenje sistema pri subvencioniranju prevoza bi tako pomenil tudi hkratno pocenitev prevoza, poenostavitev postopka in prijaznejši odnos do vseh zainteresiranih za prevoz z javnim prevozom.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o visokem šolstvu, Pravilnik o subvencioniranju prevozov študentov, Pravilnik o subvencioniranju prevozov dijakov in študentov visokih strokovnih šol.

ROK ZA IZVEDBO:

Junij 2008 – sprememba zakonov, pravilnikov

Junij 2009 – vzpostavitev enotnega sistema popustov in s tem odprava administrativnih postopkov

41 UKREP: POENOSTAVITEV POSTOPKA PRI UVELJAVLJANJU PRAVICE DO ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za zdravje

SODELUJOČI: ZZZS

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Vsako leto se ZZZS v drugi polovici leta sooča s precejšnjim številom strank (študenti in drugi zavezanci), ki prinašajo oziroma posredujejo potrdila o šolanju, na podlagi katerih se podaljšuje zavarovanje v statusu družinskega člana oziroma ponovno izkazujejo nadaljevanje že prekinjenega študija.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije dijake in študente starejše od 18 let poziva, naj ob začetku novega šolskega leta pravočasno poskrbijo za ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Veljavnost zavarovanja lahko podaljšajo tako, da potrdilo o šolanju predložijo delodajalcu starša, preko katerega imajo sklenjeno polico. Mlade, ki tega ne storijo v roku, »avtomatično« opozori samopostrežni terminal za obnavljanje veljavnosti zdravstvenih kartic ali obisk pri zdravniku, kjer ugotovijo, da imajo neveljavno zavarovanje.

V skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je otrok obvezno zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, če ni sam zavarovanec, po tej starosti pa, če se še šola. Obvezno zavarovanje preko družinskega člana je po dopolnjeni polnoletnosti mogoče podaljšati samo na podlagi dokazila o šolanju, ki ga morajo dijaki oziroma študentje pravočasno predložiti delodajalcu enega od staršev pred iztekom veljavnosti potrdila za leto poprej.

Na primer, če pa je otrok dopolnil 18 let meseca julija oziroma sredi šolskega leta in končal 3. letnik gimnazije, mora dvakrat (2x) prinesti potrdilo o šolanju – še enkrat , da je v 3. letniku in septembra, da je vpisan v 4. letnik. Vsekakor je to administrativno zapletanje »pravice v teku«, saj ima ZZZS pravico in dolžnost, v skladu s 139. členom ZUP, preveriti status zavarovanca, kakor ima zavarovanec dolžnost, da sam v skladu z zakonom, sporoči vse spremembe, ki so pomembne za dodelitev te pravice.

Za primere, ko ni več izpolnjen pogoj šolanja, je postopek zavarovanja jasen : V primeru, da je zavarovanec zaključil s šolanjem ali izgubil status študenta, ne izpolnjuje več pogojev za zavarovanje kot družinski član in mora skleniti novo pogodbo, ki ga zavezuje, da stroške obveznega zdravstvenega zavarovanje krije iz lastnega žepa. Če oseba nima zadostnih prihodkov, se lahko vključi v obvezno zdravstveno zavarovanje preko občine, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče.

Strankam oziroma zavezancem že sedaj ni potrebno vsako leto prilagati zadevnih potrdil, saj mora podatke ZZZS pridobiti neposredno oziroma ima evidenco zaposlenih že doslej ažurno evidentirano pri sebi preko M-1/M-2 obrazcev oziroma drugih obrazcev in jih mora uradna oseba pridobiti po uradni dolžnosti.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Poenostavitev podaljševanja veljavnosti zavarovanja za šolajoče bi prvenstveno pomenilo sodobno, prijazno in optimalno poslovanje zavarovalnice, predvsem pa razbremenilo pritisk na dijake in študente, njihove starše kakor tudi delodajalce, ki so tukaj popolnoma nesmiseln vmesni člen »prenosa« potrdil, ki so uradnim osebam dosegljivi po uradni dolžnosti.

Urediti zdravstveno zavarovanje z avtomatičnim podaljševanje in pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti, hkrati pa jasno določiti oziroma predstaviti kako bo kaznovan tisti, ki svojo pravico zlorabi. V sistem šolanja ne vstopamo za eno leto, kakor tudi večina zaposlenih ni zaposlena le 3 mesece kolikor traja zahteva za podaljševanjem pravice zaposlenih do zdravstvenega zavarovanja.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

-

ROK ZA IZVEDBO:

December 2009

42 UKREP: POENOSTAVITEV POSTOPKOV PRI DODELITVI MEDICINSKO TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za zdravje

SODELUJOČI: ZPIZ, ZZZS

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Zdravnik specialist poda mnenje, da potrebuje bolnik npr. bolniško posteljo, invalidski voziček ipd. Oseba, ki potrebuje invalidski voziček mora s specialistovim mnenjem oditi do izbranega osebnega zdravnika, ki izda naročilnico. Oseba mora to naročilnico dostaviti pristojnemu organu ,ki naročilnico potrdi in pošlje na dom osebi obvestilo, da naj gre s tem dokumentom in zdravstveno izkaznico spet na pristojni organ, kjer osebo potem napotijo, da prevzame invalidski voziček pri proizvajalcu.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Vsi postopki za dodelitev medicinsko tehničnih pripomočkov naj se opravijo na enem mestu. Osebni zdravnik naj izda naročilnico, ki jo posreduje pristojnim organom. Oseba, ki jih pripada medicinsko tehnični pripomoček naj na dom prejme samo obvestilo, kje lahko pripomoček prevzame.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

43 UKREP: POENOSTAVITEV POSTOPKOV PRI PRIDOBIVANJU DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za zdravje

SODELUJOČI: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Izvajalci zdravstvene dejavnosti (medicinske sestre, zdravstveni tehniki, profesorji zdravstvene vzgoje, itd.) se morajo v skladu s predpisi najprej vpisati v Register izvajalcev zdravstvene nege. Pri Zbornici-Zvezi, ki je nosilec javnega pooblastila, vložijo vlogo, nato pa se izda upravna odločba, s katero se odobri vpis. Na podlagi odobrenega vpisa lahko sproži postopek za pridobitev licence, ki je pogoj za opravljanje dejavnosti. V skladu z zakonom pridobljena licenca velja za obdobje sedmih let, nato pa jo mora v upravnem postopku ponovno obnoviti.

NAMEN IN CILJ UKREPA:

V zakonu je potrebno odpraviti dvotirnost postopkov za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti tako, da se oba postopka združita v enega. Prav tako bi bilo smiselno sedemletno veljavnost licence odpraviti in jo nadomestiti s trajnostjo tega dovoljenja. V ta namen se natančneje opredeli postopek za odvzem licence, ki se sproži v primeru neizpolnjevanja pogojev, določenih v tem zakonu.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o zdravstveni dejavnosti

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

44 UKREP: POENOSTAVITEV STANDARDOV NA PODROČJU LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI

PRISTOJNO MINISTRSTVO: Ministrstvo za zdravje

SODELUJOČI: Lekarniška zbornica Slovenije

OBRAZLOŽITEV TRENUTNEGA STANJA:

Na podlagi Zakona o lekarniški dejavnosti je Lekarniška zbornica Slovenije (LZS) določila vrste izdelkov, ki se smejo prodajati v lekarnah v okviru dejavnosti ter jih objavila v Uradnem listu RS 83/02, to so npr. sredstva in predmeti za higieno, nego in zaščito telesa in las, za nego in zaščito ust, zob in dlesni, za nego in lajšanje težav bolnikov in dojenčkov, medicinsko-tehnični pripomočki, pripravki z vitamini in minerali, dodatki k prehrani, pripravki za nadomestno prehrano, čaji in čajne mešanice, hrana za dojenčke in otroke, sadni in zelenjavni sokovi, med, itd. Nekaj skupin zapade pod določila Uredbe o izvajanju delov določenih uredb skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (Ur.l. RS št. 66/2006). Vsi nosilci živilske dejavnosti, tudi lekarne, so morali podati vlogo za registracijo živilskega obrata, obvezni pa so tudi posodabljati podatke in sporočati spremembe.

V skladu s 3. členom Pravilnika o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti (Ur.l. RS 39/06, v nadaljevanju: Pravilnik) se lahko v lekarni opravlja tudi naslednje strokovno delo (točka 6): »nabava in izdaja sredstev za nego in varovanje zdravja in drugih izdelkov«, kamor sodijo zgoraj navedeni izdelki. Lekarna je vključena tudi v izdelan postopek in pisni načrt odpoklica živil.

Na podlagi 5. člena Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili ( Ur.l. RS št. 52/00 in 42/02) in 36. člena Zakona o nalezljivih boleznih ( Ur.l. RS št. 69/95) je bil izdan Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili (Ur.l. RS št. 82/03), ki pa opredeljuje dodatne zahteve za vse osebe, ki prihajajo pri delu v proizvodnji in prometu z živili, v stik z živili.

V lekarnah se v manjšem obsegu vrši promet na drobno z nekaterimi živili, vendar pa osebe v lekarnah v neposreden stik z živili pri svojem delu ne prihajajo. Lekarna je odgovorna za aktivnosti prodaje na drobno, vendar pa nima vpliva na pakiranje, označevanje, varnost in neoporečnost teh živil, saj prodaja živila le v obliki izdelkov, ki so v originalno zaprti ovojnini.

V skladu s tem pravilnikom mora vsaka lekarna izpolnjevati Soglasje osebe k obveznosti prijavljanja bolezni, ki se lahko prenašajo z delom (Priloga I) in Individualno izjavo o bolezenskih znakih (Priloga II).

Glede na dejavnost, ki jo v osnovi izvajajo lekarne, tj. lekarniška dejavnost, v skladu z ZLD lekarna opravlja lekarniško dejavnost pod natančno določenimi pogoji in mora izpolnjevati kriterije, ki zagotavlja ustrezno preskrbo z zdravili, kar pomeni, da se obenem tako zagotavljajo tudi pogoji za preprečevanje nastanka in širjenja nalezljivih bolezni, ki se lahko prenašajo z živili. Lekarna lahko opravlja dejavnost, ko ministrstvo, pristojno za zdravstvo, ugotovi, ali lekarna izpolnjuje s Pravilnikom predpisane pogoje glede splošnih pogojev, kadrov, prostorov in opreme, zaloge in shranjevanja, strokovne literature in predpisov ter vodenje evidenc.

Z namenom zagotovitve strokovnosti zdravstvenih delavcev se v skladu s 76. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, torej tudi na področju lekarniške dejavnosti, opravlja več vrst nadzora.

Glede na zahteve, ki jih mora izpolnjevati lekarna za opravljanje lekarniške dejavnosti, so tako izpolnjeni tudi pogoji lekarne kot nosilca živilskega obrata glede nadzora higiene, temperature in roka uporabnosti proizvodov (živil).

NAMEN IN CILJ UKREPA:

Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili (Ur.l. RS št. 82/03), administrativna ovira, ki jo je potrebno odpraviti, saj že ostale pravne podlage na podlagi katerih je urejena lekarniška dejavnost zagotavljajo ravnanje, ki presega v navedenem pravilniku navedene standarde, tako da navedeni pravilnik povzroča za lekarne le dodatno administrativno breme. Iz tega razloga predlagamo, da bi v zakonu, na podlagi katere je bil izdan zgoraj navedeni pravilnik, lekarne opredelili kot izjemo.

POTREBNE SPREMEMBE PREDPISOV:

Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur.l. RS št. 52/00 in 42/02)

ROK ZA IZVEDBO:

December 2008

SPISEK ZAKONSKIH AKTOV, KI JIH JE NUJNO POTREBNO SPREMENITI

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti

Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti

Zakon o varnosti in zdravju pri delu

Zakon o reprezentativnosti sindikatov (Ur. l. RS, št. 13/93)

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Nov zakon o evidencah na področju šolstva.

Zakon o davčnem postopku

Zakon o plačilnem prometu

Zakon o prispevkih za socialno varnost

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah

Zakon o standardizaciji

Energetski zakon

Zakon o obveznem izvodu publikacij

Zakon o društvih

Zakon o motornih vozilih

Zakon o potnih listinah

Zakon o osebni izkaznici oziroma sprejem zakona, ki bo celovito uredil področje oziroma sprejem posebnega zakona

Zakon o varstvu okolja

Zakon o športu

Zakon o vrtcih

Sprejeti nov Zakon o evidencah v šolstvu

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

Zakon o visokem šolstvu

Zakon o zdravstveni dejavnosti

Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili

2 PROGRAM IZVEDBE UKREPA ŠT. 28/07 – ZMANJŠANJE OBVEZNOSTI NA PODROČJU ZBIRANJA STATISTIČNIH PODATKOV IN ZBIRANJA RAZLIČNIH POROČIL

PROGRAM IZVEDBE UKREPA ŠT. 28/07 – V LETU 2008

ZMANJŠANJE OBVEZNOSTI NA PODROČJU ZBIRANJA STATISTIČNIH PODATKOV IN ZBIRANJA RAZLIČNIH POROČIL

Medresorska delovna skupina za izvedbo ukrepa številka 28/07: "Zmanjšanje obveznosti za podjetja na področju zbiranja statističnih podatkov", ki deluje pod okriljem Ministrstva za javno upravo in jo zastopajo predstavniki Banke Slovenije, GZS, OZS, MF, MG, MDDSZ, SURS, AJPES, DURS, CURS, ZZRS, ZPIZ in ZZZS je preučila predlog letnega programa statističnih raziskovanj za leto 2008 in predlaga prvih deset prioritetnih ukrepov, katerih sprejetje bi lahko v veliki meri zmanjšalo administrativne ovire, s katerimi se soočajo mikro in mala podjetja pri dajanju podatkov v zvezi s statističnim poročanjem. Pri tem pa je potrebno upoštevati fazo proučevanja in analize, ki še poteka pri nekaterih ukrepih in bo lahko imela vpliv na obseg končne realizacije posameznega ukrepa.

Medresorska skupina bo sledila cilju zmanjševanja obremenitev predvsem za mikro in mala podjetja in vzpostavitvi ustreznega informacijskega sistema, ki bo poenostavil postopke poročanja. Pomembno je, da je potrebno gospodarstvo razbremeniti tako, da se nikakor ne bo zgodilo, da bi bili podatki, ki jih »država« potrebuje za različne namene, posredovani večkrat in na različne institucije. V povezavi z ukrepom št. 25/08 – Vzpostavitev enotnega portala za vnos vseh zakonsko določenih podatkov ter uvedba enotnega obrazca, se bo gospodarstvo pomembno razbremenilo.

Prav tako bo medresorska delovna skupina do konca letošnjega leta pripravila akcijski načrt zmanjševanja obveznosti na področju zbiranja statističnih podatkov (in tudi drugih podatkov, ki jih zbirajo različne institucije, od Zavoda za zaposlovanje do Banke Slovenije ipd..) za leti 2008 in 2009, s katerim želi sistematično proučiti obveznosti glede statističnega poročanja pri vseh tistih statističnih raziskavah, ki zadevajo predvsem mikro in mala podjetja. Za vsako poročanje bomo po njegovi temeljiti preučitvi določili ukrepe, ki so potrebni za morebitno odpravo oziroma zmanjšanje administrativnih bremen z opredelitvijo nosilcev in rokov, v okviru katerih naj bi se posamezni ukrepi realizirali. V zvezi z izvajanjem oziroma realizacijo ukrepov iz akcijskega načrta bo medresorska delovna skupina poročala Vladi Republike Slovenije.

Predlogi ukrepov z utemeljitvijo so naslednji:

  1. Uvedba DDV podatkov v mesečno raziskovanje o prihodku od prodaje v trgovini na drobno

Utemeljitev predloga ukrepa:

SURS zaključuje priprave na uvedbo DDV podatkov v mesečno raziskovanje o prihodku od prodaje v trgovini na drobno (TRG/M), s čimer bodo mesečnega poročanja oproščena vsa mala in večina srednje velikih podjetij, od sedanjih 1.500 terenskih enot, jih bo po spremembi ostalo le okvirno 200. Skupni prihranek v podjetjih je ocenjen na približno 4,3 človek-let.

  1. Zajem in obdelava statističnih podatkov o javnih naročilih – zaporedna številka v predlogu Letnega programa statističnih raziskovanj za leto 2008 je 2.04.96.03

Utemeljitev predloga ukrepa:

Dne 7.1.2007 sta se začela uporabljati Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS št., 128/06, v nadaljevanju: ZJN-2) in Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS št., 128/06, v nadaljevanju: ZJNVETPS), ki opredeljujeta nekoliko spremenjeno pripravo poročila in statistike o oddanih javnih naročilih. Dne 5.9.2007 je Ministrstvo za finance pripravilo predloga zakonov o spremembah in dopolnitvah obeh navedenih zakonov, ki vsebujeta tudi spremembe priprave poročil in statistik o javnih naročilih. Predvideno je, da se podatki o javnih naročilih, oddanih v letu 2007, ki jih morajo naročniki posredovati Ministrstvu za finance do 28.2.2008, sporočajo le v elektronski obliki prek Portala javnih naročil.

  1. Ukrepi povezani z Intrastatom (predlagani so štirje ukrepi)

3.1. Poenostavitve pri elektronskem poročanju

Utemeljitev predloga ukrepa:

Predlog ukrepa se ne nanaša neposredno na statistična raziskovanja, vendar bi predlagani ukrep poročevalskim enotam precej olajšal poročanje zahtevanih podatkov. Predlog ukrepa gre v smeri preučitve možnosti hitrejše pridobitve digitalnih potrdil, pridobitve brezplačnih digitalnih potrdil in/ali digitalnih potrdil za več namenov.

Ukrep je v fazi analize.

3.2. Poenostavitve pri poročilih

Utemeljitev predloga ukrepa:

Predlagani ukrep se nanaša na preverjanje smiselnosti poročanja neobveznih podatkov (statistična vrednost, vrsta prevoznega sredstva, pariteta, lega kraja), ki jih poroča 10% poročevalskih enot nad posebnim pragom in imajo težave pri določanju statistične vrednosti (vrednost blaga na meji), ki jo v večini primerov ocenjujejo tako, da je verodostojnost podatkov vprašljiva.

Ukrep je v fazi analize.

3.3. Izključevanje poročevalskih enot med koledarskim letom

Utemeljitev predloga ukrepa:

Predlog ukrepa gre v smer izključevanja poročevalskih enot, ki so dolžne poročati celo leto zaradi enkratne nabave osnovnega sredstva s katero presežejo določen prag. Poročevalske enote pričnejo poročati v mesecu, ko presežejo vstopni prag. Nekatere poročevalske enote so v poročanje vključene samo zaradi, npr. nabave enega osnovnega sredstva v drugi državi članici Evropske unije, vendar morajo poročati najmanj 12 mesecev, kljub temu, da dejansko ne trgujejo z drugimi državami. Mesečno Carinska uprava Republike Slovenije prejme približno 1.200 ničnih poročil iz tega naslova, kar predstavlja 7% vseh poročil. Potrebno je razmisliti tudi o mesečnem vključevanju samo velikih poročevalskih enot, medtem ko bi se ostale vključevale četrtletno ali polletno (kljub jasnim določbam glede vključevanja).

Ukrep je v fazi analize.

3.4. Povečanje obsega poročanja z uporabo spletne rešitve.

Utemeljitev predloga ukrepa:

Poročanje s papirnimi obrazci se želi zmanjšati na minimum, saj je poročanje z uporabo spletne aplikacije enostavnejše (vgrajena pomoč in vhodna kontrola podatkov) za poročevalce, izognejo se tudi stroškom pošiljanja. Izjema so poročevalske enote, ki pošiljajo nična poročila in se nočejo ubadati z Intrastatom ker smatrajo, da morajo poročati po nepotrebnem. Vedno večje število poročevalskih enot poroča preko spleta vendar, ker poteka vključevanje novih poročevalskih enot mesečno, je ob vsaki vključitvi veliko takšnih, ki se ob pričetku odločijo za papirno poročanje in se jih kasneje spodbudi k uporabi spletne aplikacije.

Ukrep je v fazi analize.

4. Statistično raziskovanje o gradbeništvu GRAD/L in GRAD/M - v letnem programu statističnih raziskovanj za leto 2007 pod zaporedno številko 441.02 in 444.03

Utemeljitev predloga ukrepa:

Statistično raziskovanje se izvaja letno in mesečno, poročevalske enote so poslovni subjekti s področja gradbeništva, namen obeh statističnih raziskovanj pa je spremljanje gradbene dejavnosti in novih naročil. Predlaga se, da se statistično raziskovanje v gradbeništvu za samostojne podjetnike, mala in srednja podjetja omeji zgolj na letno raziskovanje in na izbrani vzorec, oziroma da se v primeru obveznega mesečnega poročanja omeji število poročevalskih enot.

Ukrep je v fazi analize.

5. Letno statistično raziskovanje o investicijah v osnovna sredstva INV-1 in INV-2 – v letnem programu statističnih raziskovanj za leto 2007 pod zaporedno številko 441.03 in 443.02

Utemeljitev predloga ukrepa:

V zvezi z navedenima letnima statističnima raziskava se predlaga, da se združita v eno skupno statistično raziskavo.

Ukrep je v fazi analize.

6. Mesečno statistično raziskovanje o proizvodnji živilskih proizvodov IND-15/M - v letnem programu statističnih raziskovanj za leto 2007 pod zaporedno številko 441.01

Utemeljitev predloga ukrepa:

V zvezi z navedenim predlogom ukrepa se predlaga, da se iz obveznega poročanja izločijo mikro gospodarski subjekti, za ostale male gospodarske subjekte pa naj se raziskovanje izvaja le na izbranem vzorcu.

Ukrep je v fazi analize.

7. Letno statistično raziskovanje o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ODP - v letnem programu statističnih raziskovanj za leto 2007 pod zaporedno številko 712.01

Utemeljitev predloga ukrepa:

V zvezi z navedenim predlogom ukrepa se predlaga, da se iz obveznega poročanja v celoti izločijo mikro gospodarski subjekti, za ostale male gospodarske subjekte pa naj se poročanje o odpadkih omeji na vzorec podjetij v proizvodnih dejavnostih.

Ukrep je v fazi analize.

8. Mesečno statistično raziskovanje o plačilnem prometu na računu v tujini – oznaka v letnem programu statističnih raziskovanj je 541.02

UTEMELJITEV PREDLOGA UKREPA:

Podatke o prometu in stanjih na računih pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov, ki jih je Banka Slovenije zbirala na mesečni ravni, bo v letu 2008 ukinjeno.

9. Podatki o plačilnem prometu s tujino – oznaka statistike je PPT

UTEMELJITEV PREDLOGA UKREPA:

Podatke o plačilnem prometu s tujino zbirajo poslovne banke in Banka Slovenije. Podatke so dolžni poročati vsi komitenti poslovnih bank in Banke Slovenije, in sicer komitenti ob vsaki posamezni transakciji v roku treh dni, kadar znesek plačila presega 12.500 EUR. Poslovne banke pa podatke pošiljajo desetdnevno. Za podjetja je obveznost obremenjujoča predvsem zaradi kratkega roka in tudi zaradi prenizkega »praga«. Predlagamo zvišanje praga minimalno na 30.000 € in podaljšanje roka za posredovanje podatkov in sicer primeren rok bi bil 15 dni.

Ukrep je v fazi analize.

Splošni predlogi ukrepov povezanih z odpravo administrativnih ovir, ki direktno ne zadevajo poročanja v zvezi s statističnimi raziskovanji:

  1. Prenehanje zbiranja podatkov o izplačanih plačah v javnem sektorju na obrazcu 1A.
  2. Opustitev dvakratnega poročanja v primeru poškodbe delavca na delovnem mestu (v primeru poškodbe delavca na delovnem mestu se zahteva pisanje poročila ob sami poškodbi in ponovno ob koncu leta).
  3. Preučitev možnosti, da se na listo, ki vsebuje kontrolne podatke o vsakem zaposlenem, dodajo podatki iz obrazca M4/M8, ki jih ZPIZ potrebuje za ugotavljanje pokojninske osnove. Delodajalci bi podatke o plačah in prispevkih posredovali samo na DURS in ne tudi na ZPIZ.

3 PROGRAM ZMANJŠANJA ADMINISTRATIVNIH BREMEN ZA 25% - V OBDOBJU DO LETA 2010

PROGRAM ZMANJŠANJA ADMINISTRATIVNIH BREMEN ZA 25%

- V OBDOBJU DO LETA 2010

1.0 UVOD

Metodologija za merjenje administrativnih stroškov je bila razvita z namenom poenotenja postopka ocenjevanja administrativnih stroškov, povzročenih podjetjem (in drugim) s strani državnih (lahko tudi lokalnih) predpisov. Gre za relativno pragmatičen pristop k ocenjevanju omenjenih stroškov, saj gre bolj za indikativne ocene kot pa statistično reprezentativne ocene administrativnih stroškov. Postopek, ki je podrobneje opredeljen v »Navodilih za merjenje administrativnih stroškov (ver. 2.1, 31. 07. 2007)« je primeren za oceno administrativnih stroškov in dobra podlaga za ovrednotenje, spremljanje, poenostavljanje oziroma odpravo nepotrebnih administrativnih bremen.

Navodila za merjenje administrativnih stroškov so privzeta in prilagojena na osnovi mednarodno sprejete metodologije »International Standard Cost Model Manual: Measuring and Reducing Administrative Burdens for Businesses, SCM Network to reduce administrative burdens, OECD, October 2005 (last version)«, kot pomoč pa nam je služila tudi metodologija »The Standard Cost Model; A framework for defining and quantifying administrative burdens for businesses, August 2004«, razvita s strani International working group on Administrative Burdens pri Evropski komisiji. Metodologija je bila tako sprejeta tudi s strani Evropske komisije, ki je model izbrala za ovrednotenje administrativnih stroškov povzročenih podjetjem s strani EU (evropske direktive in druga regulativa).

Sam postopek ocenjevanja administrativnih stroškov je razdeljen v tri dele. V prvem delu izvedejo skrbniki predpisov opredelitev zakonodaje, informacijskih obveznosti, administrativnih aktivnosti, populacije in frekvence ter ovrednotenje dejanskih posrednih stroškov. V drugem delu izvajalci intervjujev ali eksperti iz posameznih področij opredelijo elemente administrativnih stroškov. Na tem mestu se opredelijo stroškovni elementi, vir podatkov, preveri pa se tudi reprezentativnost populacije. V tretjem delu organ, ki je zadolžen za izračun opravi izračun in oceno ter ostale analize administrativnih stroškov, ter pripravi poročilo.

V nadaljevanju sledi faza ugotavljanja možnih elementov za znižanje administrativnih stroškov. Pozornost je usmerjena v različne administrativne obveznosti kot so: vodenje evidenc, pridobivanje različnih dovoljenj, pripravljanje in posredovanje poročil in podobno. Pri omenjenih postopkih je nujno potrebno preveriti, če so le ti nujno potrebni za doseganje ciljev, če je morebiti možno najti rešitve v opredelitvi izjem za »mikro« (do 10 zaposlenih) in mala podjetja (do 50 zaposlenih) ali morebiti preveriti, če bi podatke (npr. pri zbiranju različnih evidenc) lahko zbirali na drugačen, bolj prijazen način (internet) in bi zmanjšali frekvence oddajanja. Vsekakor je potrebno usmeriti pozornost v celotno področje poenostavitve postopkov in zmanjšanja birokracije, ker se s tem administrativni stroški bistveno zmanjšajo. Postopek poenostavitve se izpelje tako, da se predlaga sprememba zakonskih ali podzakonskih aktov. Po izvedeni spremembi pa se ponovno izpelje postopek meritve administrativnih stroškov.

V Sloveniji se sistematičnega zniževanja administrativnih stroškov po modelu »SCM« lotevamo tako, da najprej sprejmemo zavezo o zmanjšanju administrativnih stroškov do leta 2010 in sicer na prioritetnem področju, to je na področju delovno pravne zakonodaje. Na podlagi te zaveze, se v prvi fazi, za leto 2008-2009 (junij) sprejme prvi akcijski program, ki zajema sklop zakonskih in podzakonskih predpisov v smislu prioritetne liste, katere znižanje stroškov bo potrebno realizirati do junija 2009. V drugi fazi, predvidoma v začetku leta 2009, bo sprejet drugi akcijski program, ki bo zajemal še ostale predpis s področja delovno pravne zakonodaje, program pa bo realiziran do konca leta 2010.

1.1 Namen merjenja administrativnih stroškov

Z merjenjem administrativnih stroškov sistematično, natančno in podrobno razdelamo predpis ter ocenimo višino administrativnih stroškov. Tako lahko izmerimo celotno vsebinsko področje, kjer pa je potrebno najprej opredeliti vse predpise (zakone in podzakonske akte, ter druge predpise). Prav tako lahko izmerimo posamezen predpis, ki v javnosti oziroma gospodarstvu povzroča nemalo bremen ali celo samo del predpisa.

Administrativne stroške lahko merimo na obstoječih veljavnih predpisih (ex-post), lahko pa merimo tudi spremembe ali predloge novih predpisov (ex-ante). Merjenje administrativnih stroškov nam omogoča opredelitev in spremljanje ukrepov za odpravo administrativnih ovir. Višina administrativnih stroškov je namreč pokazatelj, ki nam določa prioriteto in selekcijo obveznosti iz predpisov. Na podlagi obveznosti iz predpisov, ki povzročajo velike administrativne stroške lahko smotrno oblikujemo program ukrepov za odpravo administrativnih ovir (bremen). S ponovnimi merjenji pa spremljamo učinkovitost in uspešnost izvajanja ukrepov.

Če izmerimo administrativne stroške predlaganih sprememb obstoječega predpisa ali predlaganega novega predpisa lahko napovemo tudi posledice izražene z oceno stroškov.

Prav tako imamo možnost simulacije sprememb obveznosti v predpisih, kjer lahko z različnim spreminjanjem parametrov prikažemo bodočo situacijo. Na tem mestu lahko napovemo, kakšni bodo administrativni stroški obveznosti, če spremenimo ceno, ki jo sestavljajo porabljen čas, izdatki ali v nekaterih primerih tudi zunanji stroški ali če spremenimo količino, ki jo sestavljata populacija, ki jo obveznost zadeva in frekvenco oziroma pogostost obveznosti.

Iz samega postopka merjenja administrativnih stroškov prepoznamo podvajanje obveznosti iz predpisov. Nenazadnje nam merjenje administrativnih stroškov s pomočjo mednarodno sprejetega modela omogoča mednarodno primerjavo.

1.2 Opredelitev osnovnih pojmov

Administrativni stroški so stroški administrativnih aktivnosti, ki jih mora opraviti podjetje, posameznik ali druga organizacija, za zagotovitev obveznosti, ki jih zahtevajo predpisi. Celotni administrativni stroški so seštevek naslednjih stroškov posamezne administrativne aktivnosti:

· porabe časa za določeno aktivnost (ovrednoteno s plačilom za porabljen čas),

· izdatkov, ki so materialni stroški vezani na določeno aktivnost (npr. kopiranje, poštnina, obrazci, kuverte, programska oprema ipd.),

· možnih zunanjih stroškov (npr. stroški svetovalcev, stroški pridobivanja certifikata s strani zunanjega izvajalca ipd.),

· splošnih stroškov, ki so določeni kot fiksen odstotek izračunanih administrativnih stroškov in se upoštevajo samo pri deležih teh stroškov v bruto domačem proizvodu in mednarodnih primerjavah. Gre za splošne stroške, ki nastajajo pri poslovanju (stroški s prostori (najemnina ali amortizacija vezana na poslovne prostore), telefonija, ogrevanje, stroški elektrike, vode, odvoza smeti, IT opreme). Ti stroški nastajajo ne glede na to ali zaposlen opravlja temeljno delo ali administracijo ali pa je celo odsoten. Države so uporabile različen fiksen odstotek izračunanih administrativnih stroškov; Danska, Norveška in Švedska so uporabile 25%, Nizozemska v splošnem 25%, za finančni sektor celo 50%, Velika Britanija 30%.

Administrativni stroški torej ne vključujejo finančne stroške torej plačilo obveznosti, ki jo določa zakonodaja (npr. znesek davka, pristojbine, takse, globe ipd.). Prav tako ne vključujejo t. i. enkratnih stroškov, ki nastanejo z uvedbo novega predpisa (npr. stroški seznanitve z novim predpisom). Naslednja slika ponazarja razdelitev stroškov, ki nastajajo zaradi predpisov:

Slika 1. Razdelitev stroškov, ki nastajajo zaradi predpisov

>Neposredni finančni stroški so rezultat neposrednih obveznosti, ki jih nalagajo predpisi. To so pristojbine, takse, članarine, globe, premije, koncesije, davščine, dajatve, zavarovalnine, ipd. Posredni finančni stroški so stroški, ki so posledica uresničevanja obveznosti, ki izvirajo iz predpisov. Delijo se na dejanske posredne finančne stroške in administrativne stroške.

Administrativno breme, predstavlja določen del administrativnih stroškov. Administrativno breme nastane zgolj zaradi zahtev predpisov in niso običajni stroški podjetja ali posameznika. Naslednja slika nazorneje prikazuje prepletanje administrativnega bremena in administrativnih stroškov.

Slika 2. Prepletanje administrativnega bremena z administrativnimi stroški

Izračun administrativnih stroškov posamezne administrativne aktivnosti predstavlja zmnožek cene in količine. Pri tem je cena določena z vsoto porabljenega časa v urah pomnoženega s povprečno bruto bruto plačo na uro, izdatki in zunanjimi stroški, ki nastajajo pri izvajanju opredeljene administrativne aktivnosti. Količina je določena z zmnožkom populacije in frekvence, pri čemer populacija predstavlja število podjetij (posameznikov itd.), ki morajo opraviti določeno administrativno aktivnost, frekvenca pa predstavlja pogostost izvajanja administrativne aktivnosti oziroma uresničevanja obveznosti.

Postopek ocenjevanja administrativnih stroškov poteka s pomočjo modela za merjenje administrativnih stroškov. Posamezno področje, predpis ali del predpisa analiziramo tako, da opredelimo potrebne obveznosti in podatke. Za posamezne obveznosti in podatke so v nadaljevanju opredeljene administrativne aktivnosti, ki jih mora opraviti podjetje (posameznik ali druga organizacija) za zagotovitev potrebnih informacij ali obveznosti, ki jih določa predpis. S tem so definirane administrativne aktivnosti, ki jih lahko merimo. Pri tem ni namen modela, da opredeli ali so aktivnosti nujne ali potrebne za doseganje ciljev posamezne zakonodaje, ampak je namen zgolj identifikacija vseh administrativnih aktivnosti, potrebnih za izpolnjevanje zakonskih zahtev s strani podjetij (in posameznikov ali drugih organizacij).

Slika 3. Model za merjenje administrativnih stroškov

1.3 Tipične informacijske obveznosti in administrativne aktivnosti

Informacijske obveznosti so obveznosti, ki izvirajo iz zakonskih in drugih predpisov z namenom zagotavljanja informacij in podatkov za javne organe ali druge stranke. Informacijske obveznosti se razlagajo v širšem smislu, vključno s stroški označevanja, poročanja, spremljanja in presojanja, ki so potrebni za dostavo informacij ali registracije. Informacijske obveznosti morajo biti v nekaterih primerih na voljo le zaradi pregleda (inšpekcije, revizije) ali zagotovljene na zahtevo. Najbolj tipične informacijske obveznosti so:

· vodenje evidenc,

· oddajanje statističnih izkazov in poročil,

· vloge za dovoljenja ali oprostitve,

· vloge za pooblastila,

· objave, razglasi aktivnosti,

· vpisi v registre,

· vloge za subvencije ali dotacije,

· ohranjanje zasilnih načrtov in ažurnih programov,

· sodelovanje z revizijo/inšpekcijo,

· zakonsko označevanje izdelkov zavoljo drugih strank,

· zagotavljanje zakonskih informacij za druge stranke,

· certificiranje izdelkov ali postopkov ipd.

Za posamezno administrativno podatkovno zahtevo ali informacijsko obveznost je potrebno opraviti številne specifične administrativne aktivnosti. Aktivnosti so lahko opravljene interno znotraj podjetja ali jih lahko opravi zunanji izvajalec. Administrativne aktivnosti nam predstavljajo atomarno raven, ki jo lahko merimo. Primeri tipičnih administrativnih aktivnosti so seznanjanje z informacijsko obveznostjo, opredeljevanje do podatkov, ki jih zahteva informacijska obveznost, izračunavanje podatkov zaradi informacijske obveznosti, pridobivanje ustreznih podatkov, predstavljanje ustreznih podatkov (tabele …), preverjanje in usklajevanje podatkov, popravljanje v primeru neustreznih podatkov, opisovanje – priprava poročil, poravnava plačil, notranji sestanki zaradi informacijske obveznosti, zunanji sestanki zaradi informacijske obveznosti, pomoč pri opravljanju zunanje inšpekcije, korektivni ukrepi zaradi inšpekcije, kopiranje, distribuiranje, izpolnjevanje, poročanje oziroma oddajanje poročil, ipd.

2.0 OPREDELITEV PREDNOSTNIH PODROČIJ

2.1 Prednostna področja merjenja administrativnih stroškov v EU

V tabeli so prikazana prednostna področja, ki jih je določila Evropska Komisija, prav tako je označeno na katerih področjih merjenje že poteka. Tretji stolpec prikazuje opredelitev področja v RS. Podrobnejšo razlago določitve prioritetnega področja v RS prikazuje naslednje poglavje:

Prednostno področje

V EU že poteka

Prioriteta RS

1.

Pravo gospodarskih družb

x

2.

Farmacevtska zakonodaja

3.

Delovno okolje/delovna razmerja

x

4.

Davčno pravo (DDV)

5.

Statistika

6.

Kmetijstvo in kmetijske subvencije

x

7.

Varnost hrane

8.

Promet

9.

Ribištvo

10.

Finančne storitve

11.

Okolje

12.

Kohezijska politika

x

13.

Javna naročila

x

2.2 Rezultati izvedene raziskave glede določitve prioritetnih področij

Za potrebe vzpostavitve enotne metodologije modela merjena administrativnih stroškov, določitve prioritetnih področij merjenja administrativnih stroškov in izvajanja ukrepov, opredelitve najpogostejših informacijskih obveznosti ter pridobitev predlogov za poenostavitve obstoječe zakonodaje in odpravo nepotrebnih administrativnih bremen je bila v mesecu juniju 2007 v RS izvedena raziskava. Rezultate prikazujemo grafično s kratkim komentarjem.

Podatki podjetij kažejo, da ima gospodarstvo največ administrativnih stroškov s postopki, ki spadajo v področje delovnopravne zakonodaje in sicer je bilo naštetih tipičnih 173 administrativnih obveznosti. Podatek je bil predstavljen in hkrati tudi potrjen na posvetu gospodarstvenikov, ki ga je Ministrstvo za javno upravo organiziralo v začetku meseca septembra. Med zaključki posveta je tudi zapisan skupni dogovor, da se bomo sistematičnega zmanjševanja administrativnih stroškov lotili najprej na področju delovno pravne zakonodaje. Obe zbornici (GZS in OZS) sta ponudili tudi sodelovanje v fazi merjenja stroškov in predvsem v fazi zbiranja predlogov za odpravo administrativnih ovir in zniževanja administrativnih stroškov.

2.3 Seznam predpisov delovno pravnega področja

2.3.1 Delovna razmerja in pravice iz dela

Na podpodročju delovnih razmerij in pravic iz dela so sprejeti naslednji zakonski predpisi:

2.3.2 Trg dela in zaposlovanje

Na podpodročju trga dela in zaposlovanja so sprejeti naslednji zakonski predpisi:

Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 1/2007 - uradno prečiščeno besedilo 2)

3.0 PRVI AKCIJSKI NAČRT ZMANJŠEVANJA ADMINISTRATIVNIH BREMEN ZA LETO 2008 – 2009 - DELOVNO PRAVNO PODROČJE

V okviru zniževanja administrativnih bremen prikazujemo proces v katerem bodo opredeljene glavne aktivnosti, ki vodijo k uresničevanju ciljev zmanjšanja administrativnih stroškov za opredeljeno delovno pravno področje. Proces sestoji iz naslednjih glavnih aktivnosti:

· Merjenje administrativnih stroškov izbrane zakonodaje na opredeljenem področju;

· Opredelitev prioritetnih vsebinskih področij na katerih se bodo zbirali predlogi za zmanjšanje administrativnih bremen

· Zbiranje vsebinskih predlogov za zmanjšanje administrativnih bremen z vključevanjem zainteresirane javnosti

· Postopek izvajanja spremembe zakonskih in podzakonskih predpisov, na podlagi sprejetih predlogov za odpravo ovir

· Po izvedenih ukrepih ponovno merjenje administrativnih stroškov izvedenih sprememb zakonodaje in ugotavljanje učinkovitosti sprememb (znižanje bremena)

V celotnem procesu je potrebno poudariti aktivno vlogo nosilnega organa za to področje, ki je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pri čemer je potrebno opozoriti, da se v prvi polovici leta 2008 ne pričakuje aktivnejša vloga MDDSZ, čeprav bo MDDSZ kljub temu z vsebinskega vidika pravočasno vključeno v potrebne aktivnosti.. Za posamezna ožja področja oziroma obdelavo posameznih skupin zakonov, bodo oblikovane specialne delovne skupine v katero bodo vključeni tudi specialisti oziroma svetovalci za posamezna področja. Tukaj moramo poudariti, da so se določeni postopki v okviru pilotskega projekta meritev administrativnih stroškov že pričeli in sicer na področju zakonodaje o varstvu in zdravju pri delu in se bodo nadaljevali v letu 2008 (področje varstva pri delu je v seznamu prioritet).

Za leto 2008 predlagamo prioritetno listo zakonov za postopek zniževanje administrativnih bremen v okviru delovno pravnega področja: V okviru vsakega posameznega zakonskega predpisa, bo potrebno proučiti še vse podzakonske predpise, kjer predvidevamo, da je opredeljenih največ administrativnih obveznosti za gospodarske subjekte:

· Zakon o varnosti in zdravju pri delu

· Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti

· Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti

· Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Glede na to, da bo poleg zakonskih predpisov potrebno pregledati vse podzakonske predpise ocenjujemo, da bomo v okviru prve prioritetne liste proučili skupaj približno 300 predpisov.

Zadnji članki iz rubrike:

22.10.2019 15:56:14:
Vlada sprejela mnenje o Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o delovnih razmerjih

22.10.2019 15:56:39:
Vlada sprejela predlog novele Zakona o urejanju trga dela

22.10.2019 15:54:22:
Povračila stroškov vpisnin in šolnin ter vrtcev in predšolskega izobraževanja posameznim javnim uslužbencem v tujini v višjem znesku iz upravičenih razlogov

22.10.2019 15:53:22:
Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo v zvezi s pogoji za pridobitev pravic v Sloveniji

22.10.2019 15:52:35:
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z jubilejnimi nagradami

Najnovejši članki:

23.10.2019 13:27:58:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - oktober 2019

23.10.2019 13:19:38:
Dajanje posojil družbenikom

23.10.2019 7:22:24:
Odločba o ugotovitvi, da tretji odstavek 116. člena ter četrti in peti odstavek 406. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter prvi in drugi odstavek 37. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso v neskladju z Ustavo

23.10.2019 6:57:29:
Obstoj delovnega razmerja - študentsko delo - elementi delovnega razmerja - volja

23.10.2019 14:36:05:
Zaposlitveni oglas: Referent finančno računovodskega oddelka (m/ž), Maribor

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT