Pojasnilo DURS, št. 4230-222/2007, 9. 11. 2007

V zvezi z vprašanjem, ali je postopek obračuna DDV za opravljeno storitev kaširanja na premičnini (blagu) enak za blago pripeljano iz druge države članice, če se proda v Sloveniji, dobavi v druge države članice EU ali v druge države zunaj EU, pojasnjujemo tri različne situacije:

1. Blago po opravljeni storitvi na tem blagu ne zapusti območja Slovenije:

   Po splošni določbi o kraju opravljanja storitev iz 24. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) so dobave storitev obdavčene z DDV v kraju, kjer ima davčni zavezanec, ki opravi storitev, sedež svoje dejavnosti.

   Če davčni zavezanec iz države članice EU, identificiran za namene DDV v Sloveniji, storitev kaširanja naroča kot davčni zavezanec s slovensko identifikacijsko številko za namene DDV pri slovenskem izvajalcu, identificiranem za namene DDV, je kraj opravljanja storitev kaširanja in obdavčitev z DDV v Sloveniji.

   Če je tuj davčni zavezanec v Sloveniji identificiran za namene DDV in storitev kaširanja naroča za opravljanje dejavnosti (dobavo blaga na ozemlju Slovenije, ki je bilo predhodno pridobljeno iz druge države članice), za katero je pridobil slovensko identifikacijsko številko za DDV, mora ta davčni zavezanec obračunati DDV od obdavčljive pridobitve blaga v Sloveniji. ZDDV-1 v 12. členu namreč kot pridobitev blaga znotraj Skupnosti, opravljeno za plačilo, določa tudi prenos blaga, ki ga opravi davčni zavezanec iz druge države članice v Slovenijo, in je predmet DDV v Sloveniji na podlagi 2.a točke 3. člena ZDDV-1.

2. Blago je po opravljeni storitvi na tem blagu odpeljano v drugo državo članico:

   Izjeme od splošne določbe o kraju opravljanja storitev so med drugim naštete v 28. členu ZDDV-1, ki v točki c) prvega odstavka za kraj opravljanja storitev določa kraj, kjer so storitve dejansko opravljene.

   V skladu s četrtim odstavkom 28. člena ZDDV-1 pa ne glede na c) točko prvega odstavka tega člena velja, da je kraj opravljanja storitev pri cenitvah ali delu na premičninah, ki se opravijo za naročnika, identificiranega za namene DDV v državi članici, ki ni država članica, na ozemlju katere so storitve dejansko opravljene, na ozemlju države članice, ki je naročniku izdala identifikacijsko številko za DDV.

   Prenos kraja obdavčitve iz države članice, kjer so storitve opravljene, v drugo državo članico, kjer ima sedež naročnik, je mogoč le pod pogojem, da se blago (premičnina, na kateri se opravi storitev) odpošlje ali odpelje iz države članice, v kateri so bile storitve dejansko opravljene.

   To pomeni, da slovenski davčni zavezanec, ki opravi storitev kaširanja, lahko prenese obveznost obračuna DDV na tujega davčnega zavezanca le, če se ta izkaže kot naročnik, identificiran za namene DDV v državi članici, ki ni država, na ozemlju katere so bile storitve dejansko opravljene (Slovenija), in se to blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije, v kateri so bile storitve dejansko opravljene, v državo članico, iz katere je bilo blago preneseno ali prepeljano v Slovenijo ali v drugo državo članico.

3. Blago po opravljeni storitvi na tem blagu zapusti območje EU:

   Če se blago po opravljeni storitvi kaširanja odpelje ali odpošlje iz Slovenije zunaj območja EU (v tretjo državo), je storitev kaširanja v skladu z d) točko prvega odstavka 52. člena ZDDV-1 oproščena plačila DDV, če je naročnik storitve kaširanja davčni zavezanec z identifikacijsko številko iz druge države članice.

   Storitev kaširanja se namreč po tej določbi upošteva kot storitev dodelave blaga (premičnin), ki je bilo pridobljeno z namenom, da se na tem blagu opravi dodelava in se nato odpošlje ali odpelje zunaj območja EU, naročnik storitve kaširanja pa nima sedeža na ozemlju Slovenije (storitev naroča kot davčni zavezanec z identifikacijsko številko iz druge države članice).