Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 19.11.2007 10:49:16

Davčni položaj stečajne mase v primeru prodaje dolžnika

Rubrika: Davkiprint Natisni

Davčni položaj stečajne mase v primeru prodaje dolžnika

Pojasnilo DURS, št. 42900-3/2007, 8. 10. 2007

1. Splošno

Institut prodaje dolžnika kot pravne osebe v stečaju je urejen v členih 146 do 148 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji – ZPPSL (Uradni list RS, št. 67/93, 74/94 - odl. US, 8/96 - odl. US, 25/97 - ZJSRS, 39/97, 1/99 - ZNIDC, 52/99, 101/01 - odl. US, 42/02 - ZDR, 58/03 - ZZK-1 in 10/06 - odl. US).

Prodaja dolžnika kot pravne osebe je posebna oblika prodaje celotnega premoženja stečajnega dolžnika, katere namen je doseči ugodnejše pogoje za poplačilo upnikov, torej višja kupnina kakor v primeru prodaje dolžnikovega premoženja po delih. Posledica prodaje pravne osebe je, da se po tem, ko kupec plača kupnino, stečajni postopek zoper prodano pravno osebo ustavi, nadaljuje pa se zoper stečajno maso. Prodana pravna oseba ohrani pravno osebnost in ostane v sodnem registru vpisana kot pravna oseba. Iz sodnega registra se pri njej izbrišejo vsi vpisi v zvezi s stečajnim postopkom, kupec pa se vpiše kot ustanovitelj te prodane pravne osebe. Kupnina od prodaje gre v stečajno maso, iz katere se v nadaljevanem stečajnem postopku poplačajo upniki.

2. Stečajna masa in vpis v davčni register

Vprašanja v zvezi z dodelitvijo davčne številke stečajni masi in vpisom le-te v davčni register so se začela pojavljati predvsem po 1. 1. 2007, ko Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) stečajne mase ne vpisuje več v Poslovni register Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PRS) in ji posledično ne dodeljuje več matične številke.

Dokler je AJPES oziroma še prej Statistični urad stečajni masi dodeljeval matično številko in jo vpisoval v Poslovni register Slovenije (torej pred 1. 1. 2007), dilem v zvezi z vpisom stečajne mase v davčni register ni bilo. Stečajna masa se je v davčni register vpisala na podlagi prijave stečajnega upravitelja kot njenega zastopnika, če pa ta prijave v določenem roku ni dal, se je vpis izvedel po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz PRS.

Drugačno ravnanje AJPES je sprožilo vprašanje, kako nevpis v PRS vpliva na status stečajne mase v davčnem smislu in ali se stečajna masa še vedno vpiše v davčni register kot nov subjekt, čeprav ta v nobenem drugem registru ni vpisana.

Kakor je navedeno že v uvodu, dolžnik po prodaji ohrani pravno osebnost, kar pomeni, da ostane v sodnem registru vpisan kot pravna oseba. V sodnem registru se pri stečajnemu dolžniku oziroma prodani pravni osebi izbrišejo vsi vpisi v zvezi s stečajnim postopkom, kupec pa se vpiše kot njen ustanovitelj. Kljub tem spremembam pa prodana pravna oseba ostane ista oseba, kakor je bila pred začetkom stečaja*, zato je edina logična posledica ta, da prodana pravna oseba ohrani matično in davčno številko, ki ju je imel dolžnik pred začetkom stečajnega postopka.

Prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe ima za posledico ustavitev stečajnega postopka zoper prodano pravno osebo, s čimer je ta razbremenjena dolgov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka in med stečajnim postopkom do izročitve prodane pravne osebe kupcu. Vse te obveznosti se torej ločijo od aktive prodane pravne osebe in preidejo na stečajno maso.

Obveznosti stečajnega dolžnika po njegovi prodaji torej bremenijo le še stečajno maso, zoper katero se stečajni postopek nadaljuje. Da se stečajni postopek zoper stečajno maso sploh lahko nadaljuje, pridobi ta procesno sposobnost. Stečajna masa postane v smislu pasivne legitimacije v stečajnem postopku in zavezanosti za plačilo obveznosti stečajnega dolžnika samostojen subjekt, ločen od prodane pravne osebe. V davčnih evidencah je zato stečajno maso treba voditi ločeno od prodane pravne osebe.

Pred 1. 1. 2007 vpis stečajne mase v davčni register ni bil problematičen, ker se je stečajna masa, če prijava za vpis ni bila vložena, lahko enostavno vpisala v davčni register po uradni dolžnosti, saj je bil pogoj predhodnega vpisa v drug register ali evidenco zaradi vpisovanja stečajne mase v Poslovni register Slovenije takrat izpolnjen. Drugačno ravnanje AJPES po 1. 1. 2007 na davčni položaj stečajne mase ne more vplivati. Čeprav se ta v PRS ne vpisuje več, ostaja njen davčni položaj nespremenjen. V davčnem smislu je stečajna masa samostojen subjekt (zavezanec), zato ji je treba dodeliti novo davčno številko. Davčna številka se stečajni masi dodeli na podlagi četrtega odstavka 33. člena ZDavP-2, ki določa, da se davčna številka dodeli tudi osebi, ki ni davčni zavezanec, kadar je potrebna v davčnem postopku. Na podlagi 7. točke prvega odstavka 42. člena ZDS-1 se stečajna masa vpiše tudi v davčni register.

Rešiti je treba še vprašanje, ali se stečajni masi davčna številka dodeli po uradni dolžnosti oziroma, ali je prijavo za vpis dolžan vložiti stečajni upravitelj. Po določilih ZDS-1 se v davčni register vpisujejo po uradni dolžnosti vsi tisti zavezanci, ki so že vpisani v drugem registru ali evidenci. Na podlagi prijave se v davčni register vpiše le tisti zavezanec, ki opravlja dejavnost, za katero ni registrskega organa oziroma druge predpisane evidence (četrti odstavek 44. člena ZDS-1).

Kakor je že bilo pojasnjeno, se stečajna masa ne vpiše v noben register, zato vpis po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz drugega registra ni možen. Prijavo za vpis stečajne mase v davčni register mora zato vložiti njen upravitelj.

Stečajna masa se izoblikuje na podlagi sklepa sodišča, v katerem to odredi, da se:

  • stečajni postopek zoper prodano pravno osebo ustavi, nadaljuje pa se zoper stečajno maso,
  • prodana pravna oseba izroči kupcu,
  • po pravnomočnosti tega sklepa po uradni dolžnosti iz sodnega registra izbrišejo vsi vpisi v zvezi s stečajnim postopkom, kupec pa se vpiše kot ustanovitelj prodane pravne osebe.

Osamosvojitev stečajne mase od stečajnega dolžnika oziroma prodane pravne osebe je vezana na pravnomočnost zgoraj navedenega sklepa. Posledično je ravno pravnomočnost sklepa sodišča o ustavitvi stečajnega postopka zoper prodano pravno osebo in nadaljevanje le-tega zoper stečajno maso pogoj za vpis stečajne mase v davčni register. Ker davčni organ ni seznanjen niti z izdajo sklepa sodišča niti z njegovo pravnomočnostjo, je treba smiselno uporabiti četrti odstavek 44. člena ZDS-1. Navedeno pomeni, da mora stečajni upravitelj pri davčnem organu vložiti prijavo za vpis stečajne mase v davčni register v osmih dneh po pravnomočnosti sklepa sodišča.

Če pa stečajni upravitelj prijave ne vloži, se vpis stečajne mase v davčni register izvede po uradni dolžnosti. ZDS-1 v 46. členu namreč določa, da se v vseh primerih, ko oseba, ki bi morala vložiti prijavo za vpis v register, prijave ne vloži, v davčni register vpiše po uradni dolžnosti.

Stečajna masa se lahko po uradni dolžnosti vpiše v davčni register šele, ko postane dejstvo prodaje stečajnega dolžnika davčnemu organu znano. Naj pojasnimo, da registrsko sodišče po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi stečajnega postopka zoper prodano pravno osebo in nadaljevanju le-tega zoper stečajno maso skladno s 171. členom ZPPSL pri prodani pravni osebi izbriše vpise v zvezi s stečajnim postopkom in vpiše kupca kot ustanovitelja. Te vpise v sodni register opravi registrsko sodišče na podlagi sklepa, ki ga objavi v Uradnem listu RS. Če stečajni upravitelj davčnemu organu prijave za vpis stečajne mase v register ne predloži, davčni organ opravi vpis po uradni dolžnosti, in sicer na podlagi objave sklepa registrskega sodišča v uradnem listu (sklep se objavi v razglasnem delu Uradnega lista RS pod naslovom Vpisi po Zakonu o gospodarskih družbah).

3. Stečajna masa in identifikacija za davek na dodano vrednost

Skladno s 5. členom Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjer koli neodvisno opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Gospodarska dejavnost obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, tudi rudarsko, kmetijsko in poklicno. Prav tako obsega dejavnost tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

Ker se stečajni postopek uvede nad dalj časa plačilno nesposobnim ali prezadolženim dolžnikom zato, da se iz njegovega premoženja v kar največjem obsegu poplačajo upniki, in zato, da dolžnik ob koncu stečajnega postopka preneha opravljati svojo dejavnost, je jasno, da med postopkom stečajni dolžnik gospodarske dejavnosti v smislu ZDDV-1 ne opravlja. Status stečajnega dolžnika v stečajnem postopku in opravljanje gospodarske dejavnosti v smislu ZDDV-1 se po vsebini izključujeta.

Omejevalne določbe v zvezi z opravljanjem poslov med stečajem vsebuje Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji – ZPPSL v 133. in 134. členu. ZPPSL določa, da se med stečajnim postopkom končajo samo tisti posli, ki jih je bilo nujno opraviti, da se poveča ali prepreči zmanjšanje stečajne mase, in da se med stečajnim postopkom ne smejo sklepati nove pogodbe razen tistih, s katerimi se unovči dolžnikovo premoženje.

Načeloma vodenje stečajnega postopka ni združljivo z opravljanjem gospodarske dejavnosti, vendar ZPPSL omogoča izjemo. Kadar namreč obstajajo možnosti za ohranitev stečajnega dolžnika kot pravne osebe, ZPPSL dovoljuje, da se proizvodnja in tekoči posli nadaljujejo tudi med stečajem. Ta možnost obstaja le v dveh primerih:

  1. če je med stečajem vložen predlog za prisilno poravnavo,
  2. ko obstajajo možnosti o prodaji stečajnega dolžnika kot pravne osebe.

Nadaljevanje proizvodnje in opravljanje drugih tekočih poslov je možno šele, ko stečajni upravitelj pridobi dovoljenje stečajnega senata.

V nadaljevanju se bomo osredotočili le na situacijo prodaje stečajnega dolžnika kot pravne osebe, kajti le v tem primeru se iz stečajnega dolžnika izloči stečajna masa, katere identifikacija za namene DDV je predmet tega pojasnila.

Ko stečajni senat izda dovoljenje, lahko stečajni dolžnik spet opravlja gospodarsko dejavnost v smislu 5. člena ZDDV-1. Pravna oseba, zoper katero se je začel stečajni postopek, ima status stečajnega dolžnika le toliko časa, dokler zoper njo teče stečajni postopek. Ko je stečajni dolžnik kot pravna oseba prodan in se zoper njega stečajni postopek ustavi, ostaja prodana pravna oseba, ki je pravzaprav ista pravna oseba, kot je bila pred začetkom stečaja, vendar razbremenjena vseh obveznosti in z novim lastnikom, vpisana v PRS z isto matično številko in v davčnem registru z isto davčno številko. Ta lahko prosto opravlja gospodarsko dejavnost in če je bil stečajni dolžnik pred začetkom stečaja identificiran za namene DDV, prodana pravna oseba ohrani tudi identifikacijsko številko za DDV.

Stečajna masa, zoper katero se stečajni postopek nadaljuje in iz katere se poplačajo upniki, ni poslovni subjekt v smislu Zakona o poslovnem registru Slovenije. Kakor je bilo že v prejšnji točki navedeno, se zaradi potreb davčnega postopka stečajni masi dodeli davčna številka. Dodelitev davčne številke in registracija v davčnem registru sta za stečajno maso potrebni zato, ker je skladno s pravili ZPPSL po pravnomočnosti sklepa o izročitvi prodane pravne osebe kupcu obveznosti stečajnega dolžnika v davčnem knjigovodstvu treba preknjižiti nanjo, saj je od plačila kupnine naprej stečajna masa zavezana plačilu obveznosti.

Dejavnost stečajnega dolžnika v smislu ZDDV-1 nadaljuje le prodana pravna oseba. Ko se stečajni postopek zoper njo konča, ta nadaljuje opravljanje pridobitne dejavnosti, ki jo je opravljala pred začetkom stečaja in, z dovoljenjem stečajnega senata, tudi med stečajnim postopkom. Stečajna masa, ki se iz stečajnega dolžnika izloči, je pravzaprav denar, pridobljen iz prodaje stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj, ki stečajno maso zastopa, mora le-to še razdeliti in tako poplačati stečajne upnike. Stečajna masa torej ne opravlja gospodarske dejavnosti v smislu 5. člena ZDDV-1, zato v sistem DDV ne more biti vključena. Določbe ZPPSL, ZDDV-1 in ZDavP-2 ne dopuščajo razlage, da je stečajna masa istovetna s stečajnim dolžnikom oziroma njegova naslednica, kar bi posledično dopuščalo vključenost v sistem DDV.

Ob upoštevanju dejstva, da je stečajni masi dodeljena nova davčna številka, in dejstva, da stečajna masa ne izpolnjuje pogoja gospodarske dejavnosti iz 5. člena ZDDV-1, lahko ugotovimo, da stečajna masa ni zavezanec za DDV. Ker stečajna masa s prodajo pravne osebe ni avtomatično vključena v sistem DDV, ne more uporabljati identifikacijske številke za DDV stečajnega dolžnika, ker ta pripada prodani pravni osebi, prav tako pa je ni mogoče identificirati za namen DDV kot novega zavezanca na podlagi njene prijave.

* Tako Vrhovno sodišče RS, glej Sklep III Ips 54/2000 z dne 13. 7. 2000

Ključne besede:
stečajna masa
ZPPSL
davčni register
ZDS-1
ZDDV-1

Zadnji članki iz rubrike:

11.9.2019 12:23:11:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - september 2019

27.8.2019 13:27:10:
Kateri sklepi se eVročajo preko eDavkov?

14.8.2019 11:04:07:
Boniteta za uporabo električnega vozila

31.7.2019 11:14:21:
Turistična in promocijska taksa

31.7.2019 17:12:52:
Turistična taksa za bivanje v počitniškem stanovanju na Hrvaškem

Najnovejši članki:

20.9.2019 15:27:23:
Dvig limita pri brezstičnem poslovanju s 15 evrov na 25 evrov

20.9.2019 13:36:44:
Policija opozarja na (ponovno) povečan pojav spletnih goljufij

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

20.9.2019 9:42:34:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:02:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT