Pojasnilo DURS, št. 4210-385/2006, 10. 10. 2007


Zavezanec sprašuje, ali bodo morale žrtve naravne nesreče – poplave prijaviti vse prispevke, ki jih bodo prejele kot pomoč za odpravo posledic teh poplav. Odgovarjamo:


Prejemniku sredstev za odpravo posledic po naravni nesreči – poplavi (fizični osebi) se tako pridobljena sredstva ne vštevajo v osnovo za dohodnino, če so mu bila izplačana:

- kot solidarnostna pomoč s strani njegovega delodajalca do višine 1.252 evrov. Če je bila ta solidarnostna pomoč prizadetemu delojemalcu izplačana v višjem znesku, se znesek le-te v delu, ki presega neobdavčen znesek, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja (skladno s četrtim odstavkom 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2, Uradni list RS, št. 117/06);
- kot denarna pomoč zaradi naravne nesreče v skladu s posebnimi predpisi, če ne gre za denarno pomoč, ki jo je posameznik prejel v zvezi z opravljanjem dejavnosti (oprostitev plačila dohodnine na podlagi 1. točke 20. člena ZDoh-2);
- na podlagi članstva s strani sindikata, in sicer kot enkratna solidarnostna pomoč z namenom nudenja materialne pomoči v primerih reševanja izjemnih razmer, nastalih zaradi naravne nesreče, ki je izplačana pod pogoji, določenimi z aktom, ki ga sprejme reprezentativni sindikat na ravni države (oprostitev je določena v 5. točki 20. člena ZDoh-2);
- s strani humanitarnih organizacij* kot pomoč ogroženi osebi (oprostitev po 6. točki 20. člena ZDoh-2);
- kot pomoč od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje je v skladu z zakonom, ki ureja ustanove (oprostitev po 7. točki 20. člena ZDoh-2).

V letno dohodninsko osnovo prejemnika se tudi ne vštevajo prispevki, ki jih je ta kot pomoč za odpravo posledic po poplavah prejel od druge fizične osebe, ki ni njegov delodajalec (ali z delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom. Tovrstni prejemki se ne štejejo za dohodke, obdavčljive z dohodnino (skladno s 3. točko 19. člena ZDoh-2) razen, če jih prejemnik prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Morebitna obdavčitev teh prejemkov se ugotavlja v skladu z Zakonom o davku na dediščine in darila – ZDDD (Uradni list RS, št. 117/06).


Predmet obdavčitve po ZDDD je premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Darilo, ki zajema le premičnine (med katere sodi tudi denar), ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 evrov. Če davčni zavezanec v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca prejme več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo. Rok dvanajstih mesecev začne teči z dnem sprejema prvega darila.


* ki imajo skladno z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva.