Vlada RS je na seji 27. septembra določila besedilo Predloga zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ga bo posredovala v sprejem Državnemu zboru.

Predlog zakona celovito in notranje skladno, ureja finančno poslovanje ter postopke glede prisilne poravnave, stečaja ter prisilnega prenehanja pravnih oseb, (izbris iz sodnega registra brez likvidacije in prisilna likvidacija), hkrati pa v celoti odpravi neustavnost novele Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Ureditev v predlogu zakona je obširnejša od sedanje ureditve, ker se z njo nadomešča ureditev v dveh zakonih, in sicer Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) in Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in, ker se urejajo pravni instituti, ki do sedaj v naši zakonodaji niso bili urejeni. Gre za postopek osebnega stečaja in stečaja zapuščine ter za postopke zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom.

Predlagane rešitve za gospodarske subjekte pomenijo pomembno izboljšavo položaja v postopkih zaradi insolventnosti v primerjavi s sedanjo ureditvijo. V primeru postopka prisilne poravnave mora dolžnik že ob vložitvi predloga za prisilno poravnavo verjetno izkazati, da bo z ukrepi finančnega prestrukturiranja odpravil vzroke svoje insolventnosti in, da bodo upniki na podlagi prisilne poravnave dosegli ugodnejše pogoje za plačilo svojih terjatev, kot če bi se nad dolžnikom izvedel stečajni postopek. Vsem upnikom mora ponuditi enake pogoje prisilne poravnave - po potrditvi prisilne poravnave pa mora poslovodstvo sodišču dajati trimesečna poročila o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja in plačevanja terjatev upnikov po potrjeni prisilni poravnavi. V stečajnem postopku pa so za položaj upnikov in drugih poslovnih partnerjev insolventnega dolžnika najpomembnejša nova pravila o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj. Opredelitev objektivnih in subjektivnih pogojev izpodbojnosti je bistveno ožja od sedanje ureditve, zato večino izpolnitev, ki so poslovno običajne, po novi ureditvi ne bo imelo več značilnosti izpodbojnih pravnih dejanj.

Pomembna novost, ki jo prinaša predlog zakona je tudi ureditev stečaja zapuščine in osebnega stečaja, ki do sedaj v slovenskem pravu še nista bila urejena. Pravila o postopku osebnega stečaja se uporabljajo za stečaj vsake fizične osebe, torej podjetnika, samozaposlene osebe oziroma zasebnika in potrošnika. Enako kot stečajni postopek nad pravno osebo se tudi postopek osebnega stečaja vodi zaradi sorazmernega in hkratnega plačila terjatev vseh upnikov. Ker pa fizična oseba (drugače kot pravna oseba) po koncu stečajnega postopka ne preneha, tudi ne prenehajo terjatve upnikov, ki v stečajnem postopku niso bile plačane. Znotraj stečaja fizične osebe pa se lahko na predlog stečajnega dolžnika izvede postopek odpusta obveznosti.

Vir: uvi