Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 20.5.2008 16:10:34

Nagrada za preseganje kvote zaposlovanja invalidov

Rubrika: Dohodninaprint Natisni

Nagrada za preseganje kvote zaposlovanja invalidov

Pojasnilo DURS, št. 4214-25/2007, 4. 7. 2007

Zavezanec prosi za pojasnilo, ali se denarna nagrada za preseganje kvote zaposlovanja invalidov, ki jo bo prejel od Sklada Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, všteva v davčno osnovo. Dejavnost opravlja kot samostojni podjetnik, davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zanima ga tudi, ali bi se denarna nagrada vštevala v davčno osnovo, če bi le-to ugotavljal na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. V zvezi z navedenim pojasnjujemo:

Izplačana nagrada za preseganje kvote zaposlovanja invalidov se šteje med obdavčljive prihodke v zvezi z opravljanjem dejavnosti in se všteva v davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ne glede na to, ali ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ali z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov.

Dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine, so določeni v členih od 20 do 32 Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06). Sem sodijo večinoma dohodki, ki so denarne pomoči, družinski in socialnovarstveni prejemki, določeni prejemki, ki se posameznikom zagotavljajo v obliki plačila storitev ali pokrivanja stroškov v zvezi z zavarovanjem, ali drugi primeri. Gre torej za dohodke, ki so vključeni v opredelitev obdavčljivega dohodka, vendar so izvzeti iz obdavčitve zaradi določenih – predvsem socialnih – interesov. Med dohodke, ki so oproščeni plačila dohodnine, pa ne sodi izplačilo denarnih nagrad za preseganje kvote zaposlovanja invalidov.

V skladu z 52. členom ZDoh-2 med prihodke v zvezi z opravljanjem dejavnosti štejejo tudi prihodki iz poslov, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti, če opravljanje dejavnosti omogoči nastanek teh poslov. Tako se za prihodke, dosežene z opravljanjem dejavnosti, štejejo tudi prihodki iz poslov, ki sicer niso neposredno povezani z opravljanjem konkretne dejavnosti, kadar opravljanje dejavnosti omogoči nastanek takih poslov.

Po določbi 305. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06) se v primeru, ko se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka iz dejavnosti.

Plačnik davka izračuna akontacijo dohodnine v obračunu davčnega odtegljaja za vsak izplačani dohodek na predpisanem obrazcu REK 2.

Obrazec REK 2 – Obračun davčnih odtegljajev od dohodkov po ZDoh-2, ki niso dohodki iz delovnega razmerja, je objavljen v Pravilniku o obrazcih za obračun davčnih odtegljajev ter o načinu in rokih predlaganja obrazcev davčnemu organu (Uradni list RS, št. 138/06).

Davčni zavezanec, ki v skladu z zakonom o dohodnini ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, sam izračunava akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu. V primerih, določenih z zakonom o dohodnini, v katerih davčni zavezanec plačuje od dohodkov iz dejavnosti tudi davčni odtegljaj, davčni odtegljaj izračuna plačnik davka v obračunu davčnih odtegljajev (295. člen ZDavP-2).

Obveznost plačila davčnega odtegljaja določa 68. člen ZDoh-2.

Iz navedenega izhaja, da če ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, akontacijo dohodnine pri izplačilu nagrade izračuna in odtegne plačnik davka (v navedenem primeru je to Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov). Po določbi 310. člena ZDavP-2 mora davčni zavezanec, ki pridobi potrdilo o ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, potrdilo predložiti izplačevalcu dohodka, kadar je to oseba, ki so ji v skladu s tem zakonom naložene obveznosti plačnika davka.

Kadar se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, izplačevalec dohodka ne izračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, temveč izplača nagrado v bruto znesku. Davčni zavezanec sam izračuna akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu.

Ključne besede:
pojasnilo DURS
zaposlovanje invalidov
kvote zaposlovanja invalidov
preseganje kvote

Zadnji članki iz rubrike:

26.7.2019 12:54:28:
Ste imeli v letu 2018 dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino, pa niste prejeli informativnega izračuna dohodnine?

25.7.2019 14:39:58:
Rok za doplačilo dohodnine se izteče 31. julija 2019

19.7.2019 13:07:44:
Dohodek iz delovnega razmerja

19.7.2019 13:01:53:
8.0 Dohodek iz delovnega razmerja: PREDLAGANJE OBRAČUNOV DAVČNEGA ODTEGLJAJA

19.7.2019 12:56:41:
7.0 Dohodek iz delovnega razmerja: OPROSTITVE PRI PLAČEVANJU PRISPEVKOV

Najnovejši članki:

20.9.2019 15:27:23:
Dvig limita pri brezstičnem poslovanju s 15 evrov na 25 evrov

20.9.2019 13:36:44:
Policija opozarja na (ponovno) povečan pojav spletnih goljufij

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

20.9.2019 9:42:34:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:02:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT