Pojasnilo DURS, št. 4214-25/2007, 4. 7. 2007

Zavezanec prosi za pojasnilo, ali se denarna nagrada za preseganje kvote zaposlovanja invalidov, ki jo bo prejel od Sklada Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, všteva v davčno osnovo. Dejavnost opravlja kot samostojni podjetnik, davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zanima ga tudi, ali bi se denarna nagrada vštevala v davčno osnovo, če bi le-to ugotavljal na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. V zvezi z navedenim pojasnjujemo:

Izplačana nagrada za preseganje kvote zaposlovanja invalidov se šteje med obdavčljive prihodke v zvezi z opravljanjem dejavnosti in se všteva v davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ne glede na to, ali ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ali z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov.

Dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine, so določeni v členih od 20 do 32 Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06). Sem sodijo večinoma dohodki, ki so denarne pomoči, družinski in socialnovarstveni prejemki, določeni prejemki, ki se posameznikom zagotavljajo v obliki plačila storitev ali pokrivanja stroškov v zvezi z zavarovanjem, ali drugi primeri. Gre torej za dohodke, ki so vključeni v opredelitev obdavčljivega dohodka, vendar so izvzeti iz obdavčitve zaradi določenih – predvsem socialnih – interesov. Med dohodke, ki so oproščeni plačila dohodnine, pa ne sodi izplačilo denarnih nagrad za preseganje kvote zaposlovanja invalidov.

V skladu z 52. členom ZDoh-2 med prihodke v zvezi z opravljanjem dejavnosti štejejo tudi prihodki iz poslov, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti, če opravljanje dejavnosti omogoči nastanek teh poslov. Tako se za prihodke, dosežene z opravljanjem dejavnosti, štejejo tudi prihodki iz poslov, ki sicer niso neposredno povezani z opravljanjem konkretne dejavnosti, kadar opravljanje dejavnosti omogoči nastanek takih poslov.

Po določbi 305. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06) se v primeru, ko se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka iz dejavnosti.

Plačnik davka izračuna akontacijo dohodnine v obračunu davčnega odtegljaja za vsak izplačani dohodek na predpisanem obrazcu REK 2.

Obrazec REK 2 – Obračun davčnih odtegljajev od dohodkov po ZDoh-2, ki niso dohodki iz delovnega razmerja, je objavljen v Pravilniku o obrazcih za obračun davčnih odtegljajev ter o načinu in rokih predlaganja obrazcev davčnemu organu (Uradni list RS, št. 138/06).

Davčni zavezanec, ki v skladu z zakonom o dohodnini ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, sam izračunava akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu. V primerih, določenih z zakonom o dohodnini, v katerih davčni zavezanec plačuje od dohodkov iz dejavnosti tudi davčni odtegljaj, davčni odtegljaj izračuna plačnik davka v obračunu davčnih odtegljajev (295. člen ZDavP-2).

Obveznost plačila davčnega odtegljaja določa 68. člen ZDoh-2.

Iz navedenega izhaja, da če ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, akontacijo dohodnine pri izplačilu nagrade izračuna in odtegne plačnik davka (v navedenem primeru je to Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov). Po določbi 310. člena ZDavP-2 mora davčni zavezanec, ki pridobi potrdilo o ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, potrdilo predložiti izplačevalcu dohodka, kadar je to oseba, ki so ji v skladu s tem zakonom naložene obveznosti plačnika davka.

Kadar se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, izplačevalec dohodka ne izračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, temveč izplača nagrado v bruto znesku. Davčni zavezanec sam izračuna akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu.