Iz pravnega kotička

V času, ko bomo prejeli dohodninske odločbe, se nam je zdelo primerno opozoriti na dejstvo, da pravilno sestavljena pritožba lahko pomeni rešitev kar velikega (tudi finančnega) problema.

V članku se bomo opredelili predvsem do pritožbe zoper upravno odločbo, s katero se večina ljudi najpogosteje sreča. V obliki upravne odločbe je napisana odmera naše dohodnine, odločba o višini otroškega dodatka in vse druge odločbe, s katerimi država priznava (ali pa ne) posamezniku določeno pravico, ki ima včasih tudi finančne posledice.

Postopek, na temelju katerega je izdana upravna odločba, je upravni postopek. Pravila postopka in vse ostale elemente določa zakon o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju bomo uporabljali uveljavljeno kratico ZUP. Ob vsakem elementu bo naveden tudi glavni člen, v katerem je opredeljeno določeno področje in sicer v naslednji obliki npr. 233. člen ZUP.

Upravne odločbe se od sodnih odločb razlikujejo po tem, da jih izdajajo državni organi (npr. centri za socialno delo, Davčna uprava Republike Slovenije, skladi, agencije, upravne enote) in organi lokalnih skupnosti (npr. občine in/ali njihovi oddelki), če se omejimo samo na najbolj pogoste. Organi, ki smo jih našteli, lahko izdajajo odločbe samo glede zahtevkov ali vlog s področja, za katerega so po zakonu pristojni. Davčna uprava Republike Slovenije lahko izdaja odločbe o odmeri dohodnine, ne more pa izdati odločbe o parcelaciji zemljišča, saj je za to pristojna Geodetska uprava Republike Slovenije. V nadaljevanju prispevka bomo te institucije imenovali tudi organi I. stopnje ali prvostopenjski organi. Ministrstva, ki ponavadi odločajo o pritožbah zoper odločbo, bomo poimenovali tudi pritožbeni oziroma drugostopenjski organ.

Sodišča lahko odločajo o vseh zadevah, vendar pa veljajo posebna pravila glede stvarne pristojnosti (glede na naravo stvari – o vpisu pravne osebe v sodni register lahko odloča le okrožno sodišče) in glede krajevne pristojnosti (predlog za dovolitev izvršbe je potrebno vložiti pri okrajnem sodišču glede na sedež ali stalno prebivališče dolžnika).

Obliko upravne odločbe in postopek, na temelju katerega je le-ta izdana, velikokrat uporabljajo tudi delodajalci v postopkih delovnih razmerij. Zato ne bo odveč, če si članek preberejo tudi zaposleni delavci.

Nekateri organi imajo pravila postopka zapisana v posebnih zakonih (Davčna uprava Republike Slovenije na primer v zakonu o davčnem postopku), vendar bomo v članku opredelili splošni upravni postopek. Zakona o davčnem postopku se bomo dotaknili ob koncu prispevka, ko bomo posebej opredelili pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine.

Več o pravnem kotičku