Pojasnilo DURS, št. 42105-138/2007, 6. 7. 2007

Zavezanec navaja, da se bo zaposlil v Belgiji ter, da ni prepričan, ali bo odjavil stalno prebivališče v Sloveniji, ali ne. Naproša za pojasnila na vprašanja:

Vprašanje 1:

Med Republiko Slovenijo in Kraljevino Belgijo je sklenjena konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje (Uradni list RS – MP, št. 5/99; v nadaljevanju: Konvencija), ki jo lahko najdete tudi na spletni strani Davčne uprave RS. Glede na vaše navedbe, da se boste zaposlili v Belgiji pojasnjujemo, da se bodo vaši dohodki iz zaposlitve, ki jih boste prejemali od delodajalca v Belgiji, obravnavali po 15. členu Konvencije (Odvisne osebne storitve). Po tem členu se bodo dohodki iz zaposlitve obdavčili v državi pogodbenici, v kateri se bo zaposlitev izvajala – torej v Belgiji.

Skladno z določbami Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06 ) je davčna obveznost posameznika odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Tako je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije (t.j. od svetovnega dohodka). Nerezident pa je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji.

V primeru, da bo posameznika šteti za rezidenta Republike Slovenije , bo dolžan vložiti letno dohodninsko napoved v Sloveniji, kamor bo moral vpisati tudi dohodke, prejete iz tujine.

Ob tem naj poudarimo še, da lahko rezident Slovenije, skladno z določbo 23. člena Konvencije uveljavlja odpravo dvojnega obdavčevanja dohodkov iz virov, prejetih izven Slovenije, v državi rezidenstva. Po navedeni določbi Konvencije je Slovenija za odpravo dvojne obdavčitve rezidentovih dohodkov zavezana uporabiti metodo navadnega odbitka, kar pomeni, da kadar rezident Slovenije dobiva dohodek, ki se sme skladno z določili te Konvencije obdavčiti v Belgiji, bo Slovenija odobrila kot odbitek od davka na dohodek znesek, ki je enak davku na dohodek, plačanemu v Belgiji. To pomeni, da se bo pri letni odmeri dohodnine za zadevno leto, odmerjena dohodnina v Sloveniji zmanjšala za znesek davka, ki je bil od dohodkov iz zaposlitve plačan v Belgiji in je enak davku, ki bi ga Slovenija sama odmerila od dohodka, doseženega v Belgiji.

Vprašanje 2:

Nadalje navaja, da bo v Sloveniji najavil le začasni odhod v tujino, razmišlja pa tudi o morebitni odjavi stalnega bivališča v Sloveniji. Zanima ga, ali odjava stalnega bivališča v Sloveniji pomeni, da se bo za davčne namene štel za nerezidenta Slovenije in, ali se v tem primeru ugotavljajo tudi ekonomsko-socialne vezi s Slovenijo?

Kot že predhodno obrazloženo, je v določbi 6. člena ZDoh-2 določeno, kdaj se posameznik šteje za rezidenta Slovenije. Glede na to, da je eden izmed pogojev tudi uradno prijavljeno stalno prebivališče pojasnjujemo, da se v primeru, če bo posameznik v Sloveniji ohranil stalno bivališče, skladno s slovensko davčno zakonodajo, le-ta šteje za rezidenta Slovenije.

Glede na navedbe zavezanca, da se bo zaradi zaposlitve preselil (vsaj začasno) v Belgijo pojasnjujemo, da se po določbah notranjih zakonodaj dveh držav oseba lahko šteje za rezidenta obeh držav (torej Slovenije in Belgije). Različni pogoji, ki jih države uporabljajo pri opredeljevanju statusa rezidenta, se lahko prekrivajo in vodijo k t.i. dvojnemu rezidentstvu osebe. V primerih dvojnega rezidentstva, se le-to presoja po kriterijih iz mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja; v Konvenciji z Belgijo so ti kriteriji določeni v 4. členu.

V določbi 4. člena Konvencije je določeno, da se posameznik šteje za rezidenta države pogodbenice, kjer ima stalno prebivališče (stalni dom, stanovanje). Če ima posameznik stanovanje v obeh državah, je rezident države, s katero je osebno in ekonomsko tesneje povezan (središče življenjskih interesov).

Če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališče, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno prebivališče. Če običajno biva v obeh državah se šteje za rezidenta države, katere državljan je.

Glede na to, da v konkretnem primeru obstaja verjetnost, da se bo posameznik po določbah notranjih zakonodaj obeh držav štel za rezidenta obeh držav, svetujemo, da si le-ta formalno uredi svoj rezidentski status (vpis spremembe statusa v davčni register) oziroma pridobi mnenje davčnega organa o svojem rezidentskem statusu. V ta namen lahko na pristojnem davčnem uradu poda vlogo za ugotavljanje rezidentskega statusa, h kateri priloži »Vprašalnik: Ugotovitev rezidentskega statusa - Odhod iz RS)«.

Na vprašanje, ali se v primeru, če odjavi stalno bivališče v Sloveniji, šteje za nerezidenta Slovenije, pojasnjujemo sledeče:

Ob upoštevanju zgoraj navedenega in ob premiku središča življenjskih interesov v Belgijo, se ne šteje za rezidenta Slovenije.

Nadalje sprašuje, ali je tudi v tem primeru (ob odjavi stalnega bivališča) potrebno ugotavljati ekonomsko - socialne vezi v Sloveniji:

Če posameznik odjavi stalno bivališče, vendar morebiti ohrani svoje običajno bivališče v Sloveniji ter središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, se v skladu z določbo 6. člena ZDoh-2 šteje za rezidenta Slovenije.

Za nedvoumno odločitev o rezidentskem statusu bo davčni organ, na podlagi izpolnjenega ustreznega »vprašalnika«, upošteval tudi navedbe o rezidenčnih vezeh (ekonomskih in osebnih) s Slovenijo.

Vprašanje 3:

Sprašuje tudi, ali je smiselno vložiti vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa v primeru, če bo obdržal stalno prebivališče v Sloveniji, prijavil pa samo začasni odhod iz RS.

Vsekakor svetujemo, ne glede na to, ali posameznik odjavi stalno bivališče v Sloveniji odjavili ali ne, da si pred odhodom v tujino, pri pristojnem davčnem uradu, formalno uredi svoj rezidentski status.

Status rezidenta/nerezidenta je odvisen od dejstev in okoliščin v konkretnem primeru in se ga ugotavlja v zgoraj navedenem postopku ugotavljanja davčnega rezidentstva. Davčni organ bo v zadevi sprejel odločitev o rezidentskem statusu in izdal odločbo.

Vprašanje 4:

Nadalje našteva različne vrste rezidenčnih vezi, ki jih bo ob odhodu v tujino, ohranil s Slovenijo. Zanima ga, kako se le-te upoštevajo v postopku ugotavljanja rezidentskega statusa in, ali so določene rezidenčne vezi pomembnejše od drugih?

Najbolj pomembna okoliščina, ki jo je potrebno upoštevati pri presojanju ali posameznik, ki zapusti Slovenijo, ostane rezident Slovenije za davčne namene je, ali posameznik ohrani rezidenčne vezi s Slovenijo medtem, ko je v tujini.

Navajamo tudi, da je iz sodne prakse glede uporabe drugega odstavka 4. člena Konvencije povzeti, da se pri odločanju o tem, v kateri državi pogodbenici ima posameznik središče življenjskih interesov, večji pomen pripisuje prav osebnim interesom (t.j. v kateri državi pogodbenici biva njegov zakonski ali izven zakonski partner, otroci,…) posameznika pred ekonomskimi interesi.