Pojasnilo DURS, št. 42105-71/2007, 11. 6. 2007

Zavezanec v Sloveniji opravlja delo kot prostovoljni pastor Krščanske cerkve X, protestantske verske skupnosti, ki je v Republiki Sloveniji registrirana od avgusta 2003. Zavezanec je državljan ZDA in ima od julija 2004 začasno prebivališče v Republiki Sloveniji. V Sloveniji ni zaposlen in ne prejema dohodkov znotraj države, saj s Krščansko cerkvijo X nima pogodbe, temveč je pri njih prostovoljno za nedoločen čas. Zavezanec je zavarovan zasebno prek tujega podjetja ter velja v Sloveniji za samoplačnika.

Zavezanec je direktor neprofitne organizacije z imenom Y, Inc. v zvezni državi Havaji v ZDA, prek katere mesečno prejema finančno podporo, da lahko plačuje življenjske stroške v Sloveniji. Prav tako zavezanec prejema na osebni bančni račun v Sloveniji dodatne prispevke evropskih darovalcev, ki znašajo približno 1.000 evrov letno. Tudi te prispevke zavezanec nameni za plačilo osebnih stroškov v Sloveniji.

Zavezanec je prejel ponudbo za zaposlitev pri jezikovni šoli v Sloveniji. Pred sprejetjem zaposlitve pri slovenskem delodajalcu, bi zavezanec želel razjasniti svoj trenutni status glede prispevkov, ki jih prejema iz ZDA. V zvezi z navedenim pojasnjujemo:

1. Rezidentski status

Rezidenti Republike Slovenije so od leta 2005 zavezani za plačilo dohodnine po t.i. »načelu obdavčitve po svetovnem dohodku«, kar pomeni, da so obdavčeni z dohodnino za vse dohodke, ne glede na to, ali jih dosežejo v oziroma izven Slovenije, nerezidenti pa od dohodkov, ki so pridobljeni v Sloveniji.

Davčna obveznost posameznika je torej odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Fizična oseba se šteje za rezidenta Slovenije (za davčne namene), če je izpolnjen kateri od naslednjih kriterijev (npr. ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji več kot 183 dni). Če fizična oseba po nobenem od navedenih kriterijev ni prepoznana kot rezident, se šteje za nerezidenta Slovenije (za davčne namene).

Glede na to, da ima zavezanec že od julija 2004 dalje v Sloveniji začasno prebivališče in v Sloveniji opravlja dela kot prostovoljni pastor, menimo, da se zavezanec za davčne namene šteje za rezidenta Slovenije.

Po določbah notranjih zakonodaj držav (v tem primeru Slovenije in ZDA), se posameznik lahko hkrati šteje za rezidenta v več državah v istem obdobju.

Zato je z vidika mednarodnih pogodb določitev rezidentstva zelo pomembna, saj sme posameznika po svetovnem dohodku obdavčiti samo ena od držav pogodbenic, in sicer tista, katere rezident je ta posameznik.

Prelomna pravila za določitev rezidenstva, ki jih določa 4. člen Konvencije med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (Uradni list RS, št. MP – št. 10/01; v nadaljnjem besedilu: konvencija) se uporabijo le v primeru dvojnega rezidenstva, ko je treba rezidenstvo posameznika presojati glede na taksativno določene kriterije. V kolikor je torej posameznik davčni rezident obeh držav pogodbenic, po določbah njunih notranjih davčnih zakonodaj (najpogosteje po kriteriju stalnega bivališča, običajnega prebivališča, prisotnosti skupaj več kot 183 dni), se kot prvi kriterij za opredelitev njegovega rezidenstva po konvenciji uporabi kriterij stalnega prebivališča. Če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov). Če ni mogoče opredeliti v kateri državi ima posameznik središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče. Če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je. Če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.

Tudi glede na določbe konvencije menimo, da je zavezanca šteti za rezidenta Slovenije, vendar kljub temu predlagamo, da zavezanec zaradi ureditve svojega rezidentskega statusa v Sloveniji, pri pristojnem davčnem uradu (t.j. pri uradu, ki ima sedež na območju uradno prijavljenega začasnega prebivališča zavezanca) vloži vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa in ji priloži ustrezen vprašalnik (v tem primeru: »Ugotovitev rezidentskega statusa – prihod v Republiko Slovenijo).

2. Odprava dvojne obdavčitve dohodkov rezidentov Slovenije

Dohodki, ki jih zavezanec prejema s strani neprofitne organizacije z imenom Y, Inc. iz zvezne države Havaji v ZDA ter s strani evropskih darovalcev, in jih zavezanec nameni za plačilo stroškov bivanja v Sloveniji, se obravnavajo po 15. členu konvencije (odvisne osebne storitve) in se obdavčijo v državi pogodbenici, v kateri se zaposlitev izvaja – torej v Sloveniji.

3. Davčna obravnava dohodkov zavezanca

Zavezanec, ki opravlja službo pastorja Krščanske cerkve X, se skladno z Zakonom o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) šteje za verskega delavca, katerega dohodki se obdavčijo po četrtem odstavku 38. člena tega zakona. Po tej določbi se dohodki, ki se nanašajo na njegovo razmerje z versko skupnostjo, obdavčijo v pavšalnem mesečnem znesku, določenem z Uredbo o določitvi dohodkov verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo (Uradni list RS, št. 136/06). Kot namreč izhaja iz navedb zavezanca, njegovo razmerje z versko skupnostjo (Krščansko cerkvijo X) nima vseh elementov delovnega razmerja, v tem razmerju za opravljanje svoje službe ne prejema nobenega plačila, prostovoljne prispevke s strani neprofitne organizacije z imenom Y, Inc. iz zvezne države Havaji v ZDA ter s strani evropskih darovalcev pa so namenjeni izključno za kritje njegovih življenjskih stroškov.

Skladno z omenjeno Uredbo pavšalni mesečni dohodek zavezanca znaša:

• če je kot pastor (tj. protestantski duhovnik) odgovoren za več kot 5000 vernikov, znesek 65 % minimalne plače (veljavni znesek znaša 339,19 EUR),
• če je kot pastor odgovoren za manj kot 5000 vernikov, pa znesek minimalnega dohodka, skladno z zakonom, ki ureja socialno varstvo (veljavni znesek znaša 205,57 EUR).

Od dohodka pod a) se med letom plačuje akontacija dohodnine. Akontacijo dohodnine izračuna verska skupnost v obračunu davčnega odtegljaja, plača pa do 15. v mesecu za pretekli mesec. Če akontacije dohodnine od dohodka pastorja ne izračuna in plača verska skupnost, jo mora pastor na podlagi izračunati in plačati sam do 15. v mesecu za pretekli mesec, kar stori v obračunu akontacije dohodnine (294. člen Zakona o davčnem postopku, ZDavP-2, Uradni list RS, št. 136/06).

Od dohodka pod b) pa se skladno z določbo desetega odstavka 127. člena ZDoh-2, akontacija dohodnine ne plača.

Tako dohodki pod a) kot dohodki pod b) pa se na letni ravni vštevajo v letno dohodninsko osnovo zavezanca. V letno dohodninsko osnovo se poleg navedenih dohodkov, ki jih pastor dosega iz razmerja z versko skupnostjo, vštevajo tudi morebitni njegovi ostali obdavčljivi dohodki, npr. dohodki, ki bi jih dosegal na podlagi pogodbe o honorarnem delu za učenje angleščine pri jezikovni šoli v Sloveniji. V kolikor skupni dohodki pastorja v davčnem letu presegajo 2.800 EUR, je skladno z 268. členom ZDavP-2 zavezanec za vložitev napovedi.