Pojasnilo DURS, št. 42103-83/2006, 27. 6. 2007

Zavezanec je v zvezi z vprašanjem ustreznosti dokazil za uveljavljanje v tujini plačanega davka zaprosil za pisno potrditev mnenja, ali se kot ustrezno dokazilo, na podlagi katerega lahko banka v svojem davčnem obračunu uveljavlja v tujini plačani davek od poslovanja s tujimi vrednostnimi papirji na mednarodnih trgih, šteje tudi SWIFT obvestilo mednarodnega skrbnika in ne nujno potrdilo tujega davčnega organa. Navaja, da banka na tujih trgih pri poslih z vrednostnimi papirji posluje prek finančnega skrbnika, ki banko tudi obvesti o izplačanem dohodku in o v tujini plačanem davčnem odtegljaju. Skladno z mednarodno uveljavljenimi postopki mednarodni skrbnik to informacijo pošlje prek omrežja SWIFT ali v vsebinsko podobno oblikovanem sporočilu prek drugega medija (extranet mednarodnega skrbnika, faks …). Meni, da bi se ta dokument moral upoštevati kot ustrezen in da posebno potrdilo tujega davčnega organa ni potrebno, ker nedvoumno dokazuje davčno obveznost izven Slovenije in je skladen z mednarodno uveljavljeno poslovno prakso pri poslovanju z vrednostnimi papirji. Kot primer prilaga izsek (del podatkov) iz SWIFT sporočila v zvezi z izplačili dohodkov iz premoženja, iz katerega so razvidni naslednji podatki:

• znesek bruto dohodka na delnico, ki je tudi osnova za obdavčitev, z oznako valute,
• znesek neto dohodka na delnico, z oznako valute,
• stopnja obdavčitve na viru v odstotkih,
• skupaj prejeti bruto dohodek,
• skupaj plačani davčni odtegljaj v državi na viru,
• skupaj neto izplačilo.

Sporočamo, da se z njegovim mnenjem strinjamo, kar pojasnjujemo v nadaljevanju, poudarjamo pa, da je ugotavljanje pravice do odbitka tujega davka in ustreznosti dokazil v zvezi s tem vezano na ugotavljanje dejstev v konkretnem primeru in stvar presoje od primera do primera.

V skladu z drugim odstavkom 383. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06) za ustrezna dokazila za uveljavljanje odbitka tujega davka po 62. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06) veljajo dokazila, izdana s strani davčnega organa tuje države, v kateri je bil tuj davek plačan, ali drug dokument, ki nedvoumno dokazuje obseg in način izpolnitve davčne obveznosti izven Republike Slovenije.

To pomeni, da mora davčni zavezanec za uveljavljanje odbitka tujega davka predložiti dokazila, ki nedvoumno dokazujejo izpolnitev davčne obveznosti plačila tujega davka, ki pa ni nujno, da so izdana s strani organa tuje države. Način predložitve dokazil v zvezi z uveljavljanjem odbitka tujega davka zaradi odprave dvojnega obdavčevanja dohodkov rezidenta iz virov izven Slovenije je bil enako urejen tudi že v prejšnjem ZDavP-1, in to v 366. členu tega zakona v zvezi z uveljavljanjem odbitka tujega davka po 57. členu ZDDPO-1 ter v 312.b členu tega zakona v zvezi s 129. členom ZDoh-1.

Kadar davčni zavezanec, ki je rezident, v skladu z 62. členom ZDDPO-2 v davčnem obračunu uveljavlja odbitek tujega davka od dohodka iz virov izven Slovenije, ki je vključen v njegovo davčno osnovo v davčnem obračunu, so obvezni sestavni del davčnega obračuna tudi predpisana dokazila, ki morajo za posamezne vrste dohodkov vsebovati podatke glede davčne obveznosti izven Slovenije, o znesku tujega davka od tujih dohodkov, osnovi za plačilo davka in znesku davka, ki je bil plačan. Vrsta prejetega tujega dohodka mora biti opredeljena tako, da je na njeni podlagi mogoče določiti davčno stopnjo, ki se uporablja za navedeni dohodek ob sklenjeni mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

Kot podrobneje ureja Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 46/07), mora navedena dokazila skupaj s Prilogo 10 – Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka, ki je tudi podlaga za izračun priznanega odbitka, predložiti vsak davčni zavezanec, ki v davčnem obračunu obračunani davek zmanjša za odbitek tujega davka (dokazila k podatku pod zaporedno številko 18 obračuna DDPO).