Pojasnilo DURS, št. 4230-191/2007, 7. 6. 2007

Zavezanec sprašuje glede obdavčitve iger na srečo, in sicer, način obdavčitve športnih stav v primeru, ko se stave izvršene prek interneta sklepajo v RS pri tujih stavnicah, dobitki pa nakazujejo iz tujine na osebni račun slovenskih rezidentov.

Dobitki iz naslova športnih stav, ki se izvajajo prek interneta pri tujih stavnicah in se nakazujejo na osebne račune v Republiki Sloveniji, ne podležejo obdavčitvi z Zakonom o dohodnini, kakor tudi ne obdavčitvi z Zakonom o davkih občanov.

Zakon o igrah na srečo – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 134/03, 19/04 in 132/04; v nadaljnjem besedilu: ZIS – UPB1) v 10. členu določa klasične igre na srečo, ki so številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, loti, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge podobne igre.

Posebne igre na srečo so določene v 53. členu ZIS – UPB1 kot igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali na igralnih avtomatih, ter stave in druge podobne igre v skladu z mednarodnimi standardi. Drugi odstavek navedenega člena opredeljuje vrste posebnih iger na srečo.

Zakon o davkih občanov (Uradni list RS, št. 8/91, 14/92, 7/93, 18/96, 78/96, 91/98 in 1/99; v nadaljnjem besedilu: ZDO) v 25. členu določa, da je zavezanec za davek na dobitke od iger na srečo fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji pri igrah na srečo zadene dobitek, osnova za davek na dobitke pa je vsak posamezen dobitek od iger na srečo, kakor to določa prvi odstavek 26. člena ZDO. Stopnja davka na dobitke je 15 odstotkov, kakor to določa 28. člen ZDO. Pravilnik o valorizaciji zneskov za odmero davkov po ZDO za leto 2007 (Uradni list RS, št. 133/06) določa, da se vrednost dobitka, do katerega se davek od iger na srečo ne plačuje, v letu 2007 valorizira tako, da znaša 199,95 EUR.

Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06) v 388. členu določa, da davek na dobitke od klasičnih iger na srečo izračuna in odtegne od vsakega posameznega dobitka prireditelj igre na dan izplačila dobitka, plača pa najpozneje prvi delovni dan po izplačilu dobitka.

Iz navedenega izhaja, da se davek na dobitke od iger na srečo izračuna in odtegne le od dobitkov pri klasičnih igrah na srečo (določenih v 10. členu ZIS – UPB1), ne pa tudi od dobitkov pri posebnih igrah na srečo (določenih v 53. členu ZIS – UPB1).

Dobitki od iger na srečo v skladu z določbo 19. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) ne štejejo za dohodke fizičnih oseb.

Kot drugi dohodki (6. točka 18. člena ZDoh-2) pa so v skladu z določbo 3. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 opredeljeni dobitki v nagradnih igrah, kakor so nagradni razpisi v reklamne namene, ki jih prirejajo gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki, kakor to določa 5. člen ZIS – UPB1.

V skladu s 4. točko 19. člena ZDoh-2 za dohodke fizične osebe po tem zakonu ne štejejo dobitki od iger na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo. Sklicevanje na zakon, ki ureja igre na srečo, je določeno zaradi vsebinske opredelitve dohodka oziroma dobitka od iger na srečo, ne glede na to, ali ima vir v Sloveniji ali izven Slovenije. Navedeno pomeni, da tudi dobitki od iger na srečo, ki so pridobljeni izven Slovenije, ne veljajo za dohodek po Zakonu o dohodnini kot tudi ne Zakonu o davkih občanov.

Nobena od veljavnih mednarodnih konvencij, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, namreč ne obravnava oziroma ne obdavčuje dobitkov od iger na srečo. Dobitki od iger na srečo (ne glede na vrsto igre – klasične ali posebne) niso predmet davčne obravnave po določbah konvencij.

Če gre torej za posebne igre na srečo, se te v večini evropskih držav (po domicilni davčni zakonodaji) ne obdavčujejo z davkom, ki je vsebinsko soroden slovenskemu davku na dobitke od iger na srečo.

V primeru, da gre za klasične igre na srečo, pa se dobitki ponavadi obdavčujejo na način, da davek izračuna in od dobitka odtegne prireditelj klasične igre na srečo po stopnji, ki velja v državi rezidentstva prireditelja igre na srečo.

V zvezi z vprašanji tudi odgovarjamo, da je po ZIS vsakomur, ki mu ni podeljena koncesija, prepovedano prirediti igro na srečo (tudi na internetu). Torej tuji prireditelji, ki prirejajo raznovrstne igre na srečo prek spletnih strani, kršijo ZIS zato, ker se lahko igra izvaja tudi na ozemlju RS in, če za to nimajo ustrezne koncesije. Pri vzpostavitvi igre na srečo po internetu mora sodelovati več subjektov. Na strani prireditelja sta to pri ponudniku, ki daje prireditelju dostop do omrežja, zakupljen prostor na njegovem disku in spletna aplikacija oziroma spletne strani, kjer se izvajajo igre na srečo in omogočajo med drugim tudi plačila on-line. Ponavadi izbirajo tuji prireditelji iger na srečo po internetu tudi tuje ponudnike dostopa do omrežja. Zaradi globalnosti in brezmejnosti interneta, države s težavo zagotavljajo nadzor nad prirejanjem iger na srečo. V razreševanje navedene problematike se je vključil Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo (UNPIS), vendar je problematiko potrebno usklajevati tako na ravni Evropske unije kot s spremembami slovenske igralniške zakonodaje (povzeto po članku iz Pravne prakse z dne 13. 10. 2006). Z namenom zagotovitve ustreznega nadzora nad prirejanjem iger na srečo je v pripravi nov Pravilnik o prirejanju iger na srečo prek interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev, z implementacijo slednjega pa bo potrebno dopolniti oziroma spremeniti tudi veljavni Zakon o igrah na srečo in Zakon o davkih občanov. O veljavnosti novih predpisov bodo zavezanci pravočasno obveščeni.