Vlada RS je na seji 31. maja sprejela mnenje o zahtevi Vrhovnega državnega tožilstva za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije izpodbija ustavnost drugega odstavka 71. člena ZIZ, v delu, ki odlog izvršbe v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, omejuje najdlje za tri mesece in le enkrat, ker meni, da ni v skladu z določbo 2., 14. in 22. člena Ustave. Vrhovno državno tožilstvo predlaga, da se določba v tem delu razveljavi. Izhajajoč iz konkretnega primera izvršbe s prisilno izpraznitvijo in izročitvijo stanovanja upniku, ki je na javni dražbi kupil s hipoteko obremenjeno stanovanje dolžnice, ki ni uspela odplačati bančnega kredita, po treh mesecih odloga pa je vložila ponovni predlog za odlog izvršbe, izkazano sklicujoč se na to, da jo je 87-letno in hudo bolno pred slabim mesecem prizadela možganska kap, pritožbeno sodišče pa je zavrnilo pritožbo dolžnice z utemeljitvijo, da drugi odstavek 71. člena ZIZ ne dopušča ponovnega odloga izvršbe, je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije mnenja, da omenjena ureditev odloga izvršbe najdlje za tri mesece in le enkrat, ni sorazmerna in nujna, poleg tega pa tudi ne dopušča prav nobenega manevrskega prostora, ne glede na še tako upravičene razloge konkretnega primera za ponoven odlog. Zato taka določba po njihovem mnenju ni v skladu s pravno in socialno državo ter z načelom enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic.

Vlada meni, da drugi odstavek 71. člena ZIZ ni v ustavnem neskladju, saj je izhajajoč iz varstva pravic druge stranke – upnika, nujno, da je odložitev izvršbe tudi zaradi posebej upravičenih razlogov časovno omejena. V nasprotnem primeru bi se lahko izvršba odložila za nedoločen čas, s čimer bi institut odloga izvršbe v bistvu pomenil, da se izvršba ne bi nikoli opravila. S tem pa bi se, gledano s stališča upnika, prav tako pojavilo vprašanje pravičnosti, saj v takih primerih upnik ne bi prišel do izpolnitve obveznosti s strani dolžnika.

Vlada je prepričana, da je načelo pravne in socialne države, ki nalaga obveznost upoštevati pravne in socialne interese posameznika, v veljavni določbi drugega odstavka 71. člena ZIZ, ustrezno upoštevano. Namen določbe mora biti v tem, da so pravice in interesi obeh strank primerno varovani. Ustavno zagotovljene pravice dolžnika so varovane s tem, ko ima dolžnik možnost, da zaradi posebej upravičenih razlogov lahko predlaga odlog izvršbe za tri mesece. Določba brez omejitve roka bi kot že rečeno pomenila, da se izvršba ne bi nikoli opravila, kar pa bi pomenilo, da upniku ne bi bile zagotovljene ustavne pravice, izvršba in izvršilni postopek pa bi izgubil svoj namen.

Na podlagi navedenih argumentov je vlada sprejela mnenje, da drugi odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ni v neskladju z 2., 14. in 22. členom Ustave.

vir: uvi