Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 24.6.2008 11:13:50

Povezane osebe pri poslovanju med podružnicami tuje osebe in ostalimi subjekti

Rubrika: Davkiprint Natisni

Pojasnilo DURS, št. 4200-36/2008-2, 26. 2. 2008

Zavezanec je posredoval vprašanje v zvezi z opredelitvijo povezanosti podružnice tujega podjetja po 16. in 17. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06). Podružnica tujega podjetja (P) se šteje za nerezidenta po ZDDPO-2 in je zavezana za obračun davka od dohodkov pravnih oseb za tisti del poslovanja, ki se lahko pripiše tej poslovni enoti v Sloveniji. Nadalje navaja, da se pojavljajo težave pri izpolnjevanju obrazca DDPO in opredelitvi povezanosti. V 17. členu ZDDPO-2 se namreč podružnice ne omenjajo, temveč le rezidenti, podružnice pa so tretirane kot nerezidenti. V zvezi s tem predstavlja posamične kombinacije transakcij, pri katerih se mu pojavljajo dileme.

Pojasnilo davčnega organa:

Kot pravilno ugotavlja v posredovanem vprašanju, se podružnica tujega podjetja šteje po 5. členu ZDDPO-2 za nerezidenta, ki je zavezanec za davek od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji. Eden od načinov doseganja dohodkov nerezidenta v Sloveniji je njihovo doseganje z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote (ali podružnice) v Sloveniji. Nerezident Slovenije je zavezanec, ki nima niti sedeža v Sloveniji, niti kraja dejanskega poslovodstva v Sloveniji.

Po 16. členu ZDDPO-2 se za povezani osebi štejeta zavezanec rezident ali nerezident in tuja pravna oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni zavezanec, pri čemer so navedene različne možne kombinacije. Bistvo ureditve povezanosti oseb po navedeni določbi je v tem, da se štejeta za povezani osebi tako zavezanec rezident – tuja oseba ali obratno, kakor tudi zavezanec nerezident (torej tudi podružnica) in tuja oseba. Navedeno pomeni, da se štejeta podružnica kot nerezident in tuja oseba za povezani osebi po 16. členu ZDDPO-2.

V posredovanem vprašanju navaja tudi 17. člen ZDDPO-2, ki ga pa za opredelitev povezanosti za nerezidenta (torej podružnico) ne moremo uporabiti, ker sta v njem opredeljeni le dve vrsti povezanih oseb: a) rezident – rezident in rezident – fizična oseba, ki opravlja dejavnost.

V nadaljevanju podajamo odgovore za posamezne primere, ki jih zavezanec navaja v posredovanem vprašanju:

  1. Poslovanjem med podružnico (P) in slovenskim d.o.o. – jem (X), katerega ustanovitelj je matično podjetje iz tujine (M), ki je hkrati tudi »mati« podružnice (P), ki sestavlja in predlaga DDPO obračun;

    Odgovor davčnega organa:

    Družba X (slovensko podjetje) in P (slovenska podružnica tujega podjetja) sta povezani osebi po 3. točki prvega odstavka 16. člena ZDDPO-2, saj ima ista oseba hkrati več kot 25 % delež v kapitalu oziroma v upravljanju in nadzoru v dveh zavezancih: v družbi X, ki je zavezanec rezident in v podružnici P, ki je zavezanec nerezident.

  2. Poslovanje med slovenskim d.o.o. – jem (Y), katerega ustanovitelj je podjetje iz tujine (A) in podružnico P. Podjetje iz tujine A je bilo ustanovljeno s strani matičnega podjetja (M).

    Odgovor davčnega organa:

    Družba Y in podružnica P se štejeta za posredno povezani preko tuje družbe M po 3. točki prvega odstavka 16. člena ZDDPO-2, saj ima ista oseba hkrati več kot 25 % delež v kapitalu oziroma v upravljanju in nadzoru v dveh zavezancih: v družbi Y, ki je zavezanec rezident in v podružnici P, ki je zavezanec nerezident.

  3. Poslovanje med tujim podjetjem (A) in podružnico (P). Glede na to, da je podružnica P nerezident, ali je poslovanje med A in P poslovanje med dvema nerezidentoma ali med nerezidentom in rezidentom? Vendar, kdo je v tem primeru rezident, če je za podružnice predvideno, da se štejejo za nerezidenta in se tako tudi izpolni prvi del obrazca DDPO?

    Odgovor davčnega organa:

    Poslovanje med tujim podjetjem A in podružnico P je poslovanje med tujo osebo (A) in nerezidentom (P), ki se štejeta za povezani osebi po 3. točki prvega odstavka 16. člena ZDDPO-2, saj ima ista oseba (M) hkrati več kot 25 % delež v kapitalu oziroma v upravljanju in nadzoru v tuji osebi (A) in zavezancu (podružnici P, ki je nerezident).

  4. Poslovanje med matičnim podjetjem (M) in podružnico (P). Glede na to, da je podružnica P nerezident ter da je podjetje M ustanovitelj podružnice in gre torej za poslovanje znotraj enega pravnega subjekta (podružnica ni namreč samostojna pravna oseba), ali je v tem primeru sploh mogoče trditi, da gre za poslovanje med dvema različnima subjektoma?

    Pri poslovanju med matičnim podjetjem (M) in podružnico P gre za odnos med tujo osebo in zavezancem nerezidentom, tako da gre za povezani osebi po 2. točki prvega odstavka 16. člena ZDDPO-2. Pri ugotavljanju povezanih oseb ni pomembno, ali gre za poslovanje znotraj enega pravnega subjekta. Bistveno pri tem je, da je eden od teh oseb, za katere ugotavljamo povezanost, tuja pravna oseba (M), podružnica P pa se za namene obdavčitve po ZDDPO-2 šteje za nerezidenta, katerega dobiček zapade pod obdavčitev v Sloveniji.

Ključne besede:
pojasnilo DURS
povezane osebe
ureditev povezanih oseb

Zadnji članki iz rubrike:

17.7.2026 14:27:59:
Obvestilo o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

7.7.2026 11:41:36:
Dopolnitev elektronskega obrazca GloBE-ODPD – možnost uveljavljanja poenostavitve poročanja

7.7.2026 11:37:39:
Opomin za neplačane obvezne dajatve

6.7.2026 12:57:55:
»Davčne počitnice« za podjetnike in podjetja, računovodje ter davčne svetovalce

24.6.2026 15:27:44:
Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o obračunu davčnih odtegljajev

Najnovejši članki:

22.7.2026 12:31:14:
Evropska komisija objavila smernice o obveznostih glede preglednosti za ponudnike in uvajalce nekaterih umetnointeligenčnih sistemov

21.7.2026 15:12:22:
Po uveljavitvi Sklepa o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela 16. julija 2026, je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z 20. julijem 2026 začel sprejemati vloge delodajalcev za uveljavljanje pravice do delnega povračila nadomestila plače v okviru stalne sheme skrajšanega delovnega časa.

20.7.2026 17:37:03:
Uvoz blaga v praksi: od carinske deklaracije do DDV obračuna in knjiženja - e-gradivo

20.7.2026 15:30:24:
DDV obravnava dobave in postavitve vrtnih objektov (vrtne hiške, igrala, kuhinje, ute in drugi pomožni objekti)

20.7.2026 11:18:41:
Predlog: Zakon o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev - 17. 07. 2026