Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 27.4.2007 13:00:01

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu

Vlada RS je na seji 26. aprila določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu in ga posredovala državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku.

Zakon o gostinstvu je bil po letu 1995, ko je bil sprejet, spremenjen in dopolnjen dvakrat; leta 1999 in leta 2005. Spremljanje izvajanja tega zakona, ob sprotni presoji učinkov posameznih določb, narekuje nekatere nove spremembe in dopolnitve zakona.

Predlog zakona predvideva možnost širitve ponudbe gostinskega obrata z določenimi izdelki brez posebne registracije, odpravo odločb, ki se nanašajo na opravljanje gostinske dejavnosti in poenostavitev evidenc pri postopku registracije fizičnih oseb, ki bi želele opravljati dejavnost sobodajalstva. Namesto vpisa v register sobodajalcev pri upravnih enotah, ki bo ukinjen, bo za registracijo sobodajalcev fizičnih oseb zadostoval vpis v Poslovni register Slovenije. Kmetje bodo pod določenimi pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti lahko zaposlovali najeto delovno silo in opravljali to dejavnost ne le na kmetiji, temveč tudi na prireditvah, povezanih s predstavitvijo podeželja ali tradicionalnimi običaji. To širi možnosti njihove ponudbe in promocije.

Druge predlagane rešitve bodo prispevale predvsem k povečanju pravne urejenosti področja.

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSTINSTVU


I. UVOD


1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Zakon o gostinstvu je bil po letu 1995, ko je bil sprejet, spremenjen in dopolnjen dvakrat; leta 1999 in leta 2005. Spremljanje izvajanja tega zakona, ob sprotni presoji učinkov posameznih določb, narekuje nekatere nove spremembe in dopolnitve zakona.

Pogoji za začetek opravljanja gostinske dejavnosti, ki jih določa zakon o gostinstvu, so z vidika predhodnega izpolnjevanja pogojev in s tem povezanega izpolnjevanja administrativnih obveznosti zahtevnejši, kot za druge gospodarske dejavnosti. Z namenom, da se s tem povezan postopek čim bolj poenostavi in tako na področju gostinstva spodbudi razvoj podjetništva, predlagatelj opušča obveznost pridobivanja odločb, ki jih morajo na pristojni upravni enoti pridobiti fizične osebe (sobodajalci, kmetje), samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe pred začetkom opravljanja gostinske dejavnosti. To se nanaša tako na odločbe o določitvi pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata (na javnih prireditvah in med turistično sezono) iz tretjega odstavka 6. člena, kot tudi na odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah iz drugega odstavka 11. člena tega zakona. Z ukinitvijo teh odločb bo gostinstvo izenačeno z vsemi drugimi gospodarskimi dejavnostmi, za opravljanje katerih je obveznost pridobivanja odločb prenehala že pred časom.
Kar zadeva odločbe, s katerimi se določajo pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti na prireditvah, pa tudi v času turistične sezone, je potrebno upoštevati, da upravne enote pogosto prejmejo vloge gostincev razmeroma pozno. To otežuje obravnavo vlog, oziroma kakovostno pripravo odločb. Izdaja teh odločb je zato postajala vse bolj formalnost, še posebej, odkar zaradi sprememb nekaterih drugih predpisov ni več predvideno vključevanja posameznih strokovnih služb ali inšpektoratov v postopek njihove priprave.
V primeru odločb o izpolnjevanju pogojev za opravljane gostinske dejavnosti v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah, se izpolnjevanje predpisanih zahtev v veliki meri preveri že v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja. V teh primerih gre torej pri izdaji odločb o izpolnjevanju pogojev (obratovalnega dovoljenja) v veliki meri za podvajanje postopka, kar tudi predstavlja osnovni razlog za njihovo ukinitev. Pomen odločb o določitvi oziroma izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti se je tudi z vidika varstva gostov zmanjšal do te mere, da ne opravičuje njihovega nadaljnjega obstoja.
Predlagana sprememba zakona bo vplivala tudi na postopek določitve kategorije nastanitvenih gostinskih obratov. Po veljavni ureditvi kategorijo določi pristojna upravna enota z odločbo. Po predlagani ukinitvi odločb bo kategorijo določil gostinec (oziroma sobodajalec ali kmet) sam, razen v primerih objektov višje kategorije, ko bo določitev kategorije potrdil za to področje usposobljen strokovnjak. Tak postopek je v veljavi tudi že sedaj, s to razliko, da upravna enota ne bo več izdaja odločbe o določitvi kategoriji nastanitvenega obrata, zato bo treba temu prilagoditi akt iz drugega odstavka 10. člena zakona o gostinstvu.
Sami pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti se z uveljavitvijo tega predloga ne spreminjajo in bodo morali biti izpolnjeni tudi v prihodnje, kar bodo nadzirali pristojni inšpekcijski organi.

Po sedanji ureditvi vprašanje obratovalnega časa pri opravljanju gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata ni urejeno. To se v nekaterih primerih odraža negativno, zato je treba zakon dopolniti. Kot najprimernejša se kaže rešitev, po kateri bo lokalna skupnost lahko sprejela akt, s katerim bo opredelila obdobje dneva, v okviru katerega bo dovoljeno opravljati gostinsko dejavnost iz drugega odstavka 6. člena (med turistično sezono v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih in podobno). V vseh teh primerih gre za dejavnost, ki je lahko, predvsem ponoči, moteča za okoliško prebivalstvo, ali pomeni nelojalno konkurenco gostincem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v gostinskem obratu in morajo spoštovati predpisani obratovalni čas. Ta predlog se ne nanaša na opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata iz prvega odstavka tega člena (na prireditvah, sejmih in podobno), saj je v teh primerih obdobje opravljanja gostinske dejavnosti vezano na čas izvajanja prireditve in ga zato ni treba še posebej urejati.
Ta rešitev ne pomeni nobenih novih administrativnih obveznosti za gostince, saj ne zahteva pridobivanja kakršnega koli dovoljenja ali soglasja. Terja le spoštovanje in prilagoditev dnevnega obdobja opravljanja dejavnosti določbam tega akta, seveda le, če ga bo lokalna skupnost sprejela. Spoštovanje tako določenega časa opravljanja dejavnosti zunaj gostinskega obrata bo nadziral pristojni tržni inšpekcijski organ.

Primerjave s sosednjimi državami kažejo, da je tam dejavnost sobodajalstva, ki jo opravljajo fizične osebe v manjšem obsegu, ne glede na obveznost po organiziranem posredovanju (Avstrija), urejeno zelo liberalno. Podobno rešitev prinaša tudi predlog tega zakona. Sobodajalci, ki bodo dejavnost opravljali le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in v manjšem obsegu (do 15 ležišč), bodo svojo dejavnost lahko opravljali brez odločbe, kot fizične osebe, na podlagi vpisa v Poslovni register Slovenije pri eni izmed izpostav Agencije za javnopravne evidence in storitve, v prihodnje pa tudi preko točk VEM. S tem bo zagotovljena tudi ustrezna davčna evidenca teh zavezancev. Omenjene časovne omejitve sprejemanja gostov je v zakonu nujna, saj bi v nasprotnem primeru za te sobodajalce stopila v veljavo sistemska zakonodaja, ki velja za samostojne podjetnike posameznike, s čimer bi se glede svojih obveznosti znašli v bistveno manj ugodnem položaju. Z uveljavitvijo tega predloga bo prenehala obveznost vpisa teh sobodajalcev v register sobodajalcev pri pristojnih upravnih enotah, zato bo ta register ukinjen.

Za razvoj gostinske ponudbe na kmetijah je pomembna predlagana sprememba zakona, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti zunaj kmetije. Po določbi 15. člena zakona o gostinstvu lahko kmet opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost le na svoji kmetiji. Taka ureditev se kaže kot pretirano omejevalna in neživljenjska, saj kmetom onemogoča predstavitev njihove gostinske ponudbe na prireditvah, povezanih s predstavitvijo podeželja ali tradicionalnimi običaji (npr. ob martinovanju), kar hkrati otežuje prizadevanja za promocijo njihove ponudbe na kmetiji. Da se opravljanje tovrstne dejavnosti ne bi izrodilo in postalo nelojalna konkurenca gostincem, bo kmet smel ponujati le jedi in pijače iz domačega okolja.
V tej zvezi je treba opozoriti, da Zakon o gostinstvu že zdaj ni ovira za gostinsko dejavnost samostojnih podjetnikov posameznikov ali gospodarskih družb (na primer vinogradnikov), če so za opravljanje gostinske dejavnosti registrirani.
Predloga, da se omogoči opravljanje gostinske dejavnosti na prireditvah tudi vinogradnikom fizičnim osebam, ki so sicer vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, niso pa registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti niti kot kmetje, na temelju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, niti kot podjetniki po določbah Zakona o gospodarskih družbah, ni mogoče upoštevati, saj je predhodna registracija pogoj za opravljanje katere koli gospodarske dejavnosti.
Upravne ukrepe in kazenske določbe je potrebno prilagoditi spremenjenim zahtevam zakona glede pridobivanja upravnih dovoljenj za začetek opravljanja dejavnosti.
Glede na to, da je od 1. 1. 2007 dalje plačilno sredstvo v Republiki Sloveniji evro, je treba v okviru kazenskih določb zneske glob za prekrške iz 21. in 22. člena zakona pretvoriti iz tolarjev v to denarno enoto.

Za izvedbo predlaganih sprememb, še posebno v zvezi s kategorizacijo in ukinitvijo registra sobodajalcev, je predviden ustrezen postopek in določeno prehodno obdobje


2. Cilji, načela in poglavitne rešitve

2.1 Cilji zakona

Temeljni cilji zakona so:
- poenostaviti pogoje za pričetek opravljanja vseh vrst gostinske dejavnosti z odpravo zahteve po predhodni pridobitvi odločbe o določitvi oziroma izpolnjevanju pogojev, ki jo mora sedaj pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in fizična oseba (sobodajalec oziroma kmet) pridobiti na upravni enoti in s tem prispevati k spodbujanju podjetništva in odpravi administrativnih ovir,
- poenostaviti vodenje evidenc za opravljanje dejavnosti sobodajalstva fizičnih oseb,
- odpraviti obstoječo omejitev, ki se nanaša na zaposlovanje najete delovne sile in gostinsko ponudbo izven kmetije in s tem prispevati k večjemu vključevanju kmetov v gostinsko ponudbo in zmanjšanju sive ekonomije.

2.2 Načela zakona

Zakon temelji na naslednjih načelih:
- enakosti in nediskriminatornost pri opravljanju gostinske dejavnosti,
- varstvu gostov oziroma potrošnikov.

2.3 Poglavitne rešitve

Glede na to, da gostje pogosto povprašujejo po posameznih izdelkih, ki jim v gostinski ponudbi posebej ugajajo in jih želijo tudi kupiti, kar pa do sedaj praviloma ni bilo mogoče, bo z dopolnitvijo tretjega odstavka 2. člena gostincem omogočena tudi prodaja posameznih izdelkov, ki so sicer vključeni v njihovo gostinsko ponudbo, in to brez posebne registracije za opravljanje trgovske dejavnosti.

Fizičnim osebam (sobodajalci, kmetje), samostojnim podjetnikom posameznikom in pravnim osebam pred začetkom opravljanja gostinske dejavnosti ne bo več treba pridobivati odločb. To se nanaša tako na odločbe o določitvi pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata na javnih prireditvah, sejmih in podobno med njihovim trajanjem (do 30 dni), kot med turistično sezono v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih in podobno (tretji odstavek 6. člena), kot na odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah (drugi odstavek 11. člena).
Sami pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti se ne spreminjajo in bodo morali biti izpolnjeni tudi v prihodnje, kar bodo nadzirali pristojni inšpekcijski organi

Spremenjeni bodo tudi pogoji za opravljanje dejavnosti sobodajalcev fizičnih oseb. Poleg ukinitve odločb o izpolnjevanju pogojev je poenostavljena tudi omejitev glede obdobja opravljanja dejavnosti, tako da se ta nanaša le še na skupno obdobje sprejemanja gostov in nič več ne nepretrgano trimesečno obdobje. Namesto v poseben register sobodajalcev, ki bo ukinjen, se bodo te osebe zdaj registrirale v Poslovnem registru Slovenije pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve. S tem bo odpravljeno podvajanje evidenc, spremljanje dejavnosti pa bo bolj enovito in zato pregledno.

Kmetijska zakonodaja, ki ureja opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in na katero se opira tudi ureditev glede opravljanja gostinske dejavnosti na kmetijah v Zakonu o gostinstvu, ne omogoča zaposlovanja najete delovne sile. Da bi se tej omejitvi izognili in ustvarili možnosti za nova delovna mesta na podeželju, predlog zakona vsebuje tudi možnost opravljanja gostinske dejavnosti na kmetiji na temelju registracije pod pogoji zakona o gospodarskih družbah, seveda upoštevaje vse omejitve glede obsega dejavnosti in pogojev za opravljanje dejavnosti oziroma ponudbe, ki jo vsebujejo predpisi s področja opravljanja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Omejitve glede obsega in pogoje opravljanja dejavnosti določa Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05).
Novi 15. a člen bo omogočal, da bo kmet, ki na svoji kmetiji opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost, lahko opravljal to dejavnost tudi zunaj svoje kmetije, vendar le na prireditvah, povezanih s predstavitvijo podeželja ali tradicionalnimi običaji (npr. ob martinovanju). Da se ta rešitev ne bi izrodila v izvajanje tovrstne dejavnosti kot nelojalno konkurenco gostincem, predlog zakona predvideva, da bi kmet lahko tako dejavnost opravljal le pod pogoji, ki sicer veljajo za gostince, ponujati pa bo smel le jedi in pijače iz domačega okolja. S tako rešitvijo bodo kmetom olajšana tudi prizadevanja za predstavitev in promocijo njihove ponudbe na kmetiji.

3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javno finančna sredstva

Predlagani zakon nima posledic za državni proračun ali druga javno finančna sredstva, zato po njegovi uveljavitve ne bo potrebno zagotavljati nobenih dodatnih finančnih sredstev iz proračuna.

4. Primerjalni prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih ali prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

Države članice evropske skupnosti področje gostinstva urejajo povsem samostojno, saj ni predpisa, ki bi narekovala enotne rešitve oziroma prenos direktiv v nacionalno zakonodajo. Te države dejavnosti gostinstva praviloma ne urejajo s celovitim zakonom na državni ravni, temveč je to področje, če sploh, na državni ravni urejeno le s posameznimi členi v enem ali več predpisih. Opazen je trend prenosa zakonodaje s tega področja iz državne, na nižje ravni odločanja. Gostinstvo je tako z nekaj členih zastopano v splošnem predpisu (Avstrija), podrobno rešitev poznajo tudi na Nizozemskem, medtem ko je v Italiji urejanje te dejavnosti v celoti prenesena na deželno raven.

Kot primer navajamo prikaz ureditve v treh izbranih državah Evropske unije:
Avstrija
Posebnega zveznega zakona, ki bi urejal gostinstvo, v Republiki Avstriji ni. Določbe, ki se nanašajo na opravljanje gostinske dejavnosti so vključene v členih 111-114 Obrtnega reda (Zvezni uradni list št. 194/1994). Gostinstvo urejajo tudi predpisi na deželni ravni, ki po deželah niso enotni in obravnavajo tudi posamezna specifična področja, kot na primer gostinsko ponudbo na prireditvah.
V obrtnem redu vsebovane določbe opredeljujejo gostinstvo kot prenočevanje gostov in ponudbo jedi vseh vrst, ter strežbo pijač. Natančno so tudi navedeni primeri, na katere se določbe predpisa ne nanašajo, kot na primer enostavna gostinska ponudba v premičnih objektih, planinskih zavetiščih, ponudba iz avtomatov pa tudi sprejemanj gostov na prenočevanje v objektih z do deset ležišči.
Zakon v nadaljevanju določa tudi temeljne okvire obratovalnega časa gostinskih obratov s pooblastilom, da podrobnejše predpise sprejme deželni glavar, vsebuje pa tudi obveznost gostinca, da ima v ponudbi poleg alkoholnih tudi vsaj dve vrsti brezalkoholnih pijač. Zelo podrobno je opredeljena gostinska ponudba na kmetijah (pušenšanki). Natančno je določeno, katere jedi in pijače je dovoljeno ponujati. Število ležišč je omejeno na deset, število sedežev pa ni omejeno. Medtem, ko je za odprtje gostinskega obrata potreben poseben izpit, ta zahteva za gostinsko ponudbo na kmetijah ne velja, določeni so tudi milejši higienski standardi.
Na področju sobodajalstva pri oddajanju sob v manjšem obsegu ni potrebno imeti nikakršnih dovoljenj, vendar v tem primeru poteka sprejemanje gostov preko posrednika (agencije), kar zagotavlja izpolnjevanje predpisanih standardov. Pri oddajanju sob v večjem obsegu (nad 10 ležišč) so pogoji bistveno strožji, saj mora nosilec dejavnosti upoštevati vse predpise, ki urejajo opravljanje dejavnosti.
Italija
V Republiki Italiji je gostinstvo zakonsko urejeno na deželni ravni. Delovanje dejavnost v vseh bistvenih elementih ureja zakon, ki se nanaša na ponudbo jedi in pijač, za urejanje posameznih podrobnejših vprašanj pa pooblašča lokalne skupnosti. Ta zakon vsebuje ne le določbe o pogojih, ki se nanašajo neposredno na opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskih lokalih, temveč tudi določbe, ki opredeljujejo vlogo gostinstva pri krepitvi mreže javnih storitev, povezovanju z drugimi dejavnostmi, ohranjanju zgodovinske dediščine in še posebej usmeritve pri spodbujanju razvoja hribovitih in manj naseljenih območij in s tem povezano možnost pridobivanja razvojnih spodbud na podlagi posebnega deželnega zakona. V zakon je vključena tudi pristojnost Deželnega odbora, da skrbi za načrtovanje dejavnosti na občinski ravni, s tem da občinam posreduje splošne usmeritve za izvajanje zakona na posameznih področjih (postopke za pridobivanje obratovalnih dovoljenj, kriterije za umeščanje novih lokalov v prostor, način ohranjanja in varovanja lokalov zgodovinskega pomena itd.). Izdaja obratovalnih dovoljenj je v pristojnosti občin, pri čemer zakon določa tudi ustrezen upravni postopek.
Za oddajanje zasebnih sob je potrebno dovoljenje, ki ga izda lokalna skupnost na podlagi vloge, ki mora vsebovati podatke o upravljalcu, zmogljivostih, obdobju sprejemanja gostov ipd., pri čemer morajo prostori izpolnjevati predpisane sanitarne in gradbeno tehnične pogoje.
Nizozemska
Na Nizozemskem področje gostinstva v največji meri ureja zakon, ki zajema preskrbo in v tem okviru ponudbo jedi in točenje alkoholnih pijač in tudi s tem povezane omejitve. Podrobnejše določbe, ki se nanašajo na kakovost jedi so vsebovane v predpisih s področja kmetijstva. Drugi pomembnejši zakon, ki zadeva gostinstvo, ureja ustanovitev pravnih subjektov, določa katera dovoljenja so potrebna za opravljanje posameznih dejavnosti vključno z gostinsko, vsebuje določbe, ki urejajo obratovalni čas v gostinstvu in tudi določbe, ki se nanašajo na omejevanje hrupa. Osnovna značilnost tega predpisa je, da določa splošne standarde na državni ravni. Lokalne oblasti lahko posamezna vprašanja, ki zadevajo opravljanje gostinske dejavnosti, še podrobneje urejajo oziroma določijo posebne standarde, ki pa ne smejo biti v nasprotju s tistimi, ki so določeni na državni ravni.


5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
S sprejemom zakona bo zaradi odprave odločb iz tretjega odstavka 6. člena in drugega odstavka 11. člena, poenostavitve registracije sobodajalcev – fizičnih oseb iz 14. člena in odpravo registra sobodajalcev pri upravnih enotah bistveno poenostavljen postopek za pričetek opravljanja gostinske dejavnosti.


II. BESEDILO ČLENOV



1. člen

V Zakonu o gostinstvu (Uradni list RS, št. 4/06 – uradno prečiščeno besedilo) se v tretjem odstavku 2. člena na koncu stavka pred piko doda besedilo »in, ki zaokrožujejo njegovo ponudbo (suhomesnati izdelki, ustekleničene pijače, kava ipd.)«.


2. člen

V drugem odstavku 6. člena, drugem in tretjem odstavku 12. člena, prvem odstavku 19. člena in četrti alinei prvega odstavka 21. člena, se besedi »lokalna skupnost« v uporabljenem sklonu nadomesti z besedami »samoupravna lokalna skupnost« v istem sklonu.

Tretji odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za opravljanje dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi.«.

Za tretjim odstavkom se dodata nova, četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»Samoupravna lokalna skupnost lahko sprejme akt, s katerim opredeli obdobje dneva, v okviru katerega se sme opravljati gostinska dejavnost iz drugega odstavka tega člena.

Gostinec sme opravljati dejavnost iz drugega odstavka tega člena le v skladu z aktom iz prejšnjega odstavka.«.


3. člen

Besedilo 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za objekt, v katerem namerava opravljati gostinsko dejavnost pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, mora biti pridobljeno uporabno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.«.


4. člen

V prvem odstavku 10. člena se črta besede »pristojnim za prostor in ministrom,«.


5. člen

Drugi odstavek 11. člena se spremeni, tako da se glasi:
»Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, ki želi opravljati gostinsko dejavnost, mora predhodno izpolniti vse pogoje, določene s tem zakonom in drugimi predpisi za ustrezno vrsto in kategorijo gostinskega obrata ali prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah.«.

V tretjem odstavku 11. člena se besede »v katero so razvrščeni po odločbi iz prejšnjega odstavka« nadomesti z besedami »za katero izpolnjujejo vse predpisane pogoje«.


6. člen

Drugi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu), gostom nudi do 15 ležišč in je vpisana v Poslovni register Slovenije.«.

Tretji odstavek se črta.


7. člen

14.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»14.a člen


Ne glede na določbe 12. in 13. člena Zakona o poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06), sobodajalec iz drugega odstavka prejšnjega člena prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije vloži pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES).

O vpisu sobodajalca fizične osebe v Poslovni register Slovenije AJPES izda potrdilo o vpisu, ki ga posreduje sobodajalcu in pristojnemu davčnemu uradu.

Način vpisa v Poslovni register Slovenije predpiše AJPES v soglasju z ministrom, pristojnim za gostinstvo.«.


8. člen

V prvem odstavku 15. člena se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »lahko pa tudi v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, pod pogoji, ki jih glede obsega in pogojev opravljanja dejavnosti določajo predpisi, ki urejajo opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.«.

V tretjem odstavku se besedilo »Za gostinstvo pristojna enota upravne enote lahko po predhodno pridobljenem mnenju za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti« nadomesti z besedilom »Pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti lahko«.


9. člen

Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:

»15.a člen

Ne glede na določbi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 15. člena tega zakona lahko kmet, ki opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost, opravlja gostinsko dejavnost na prireditvi, povezani s predstavitvijo podeželja ali tradicionalnimi običaji, pri čemer sme nuditi le jedi in pijače iz domačega okolja.

Pri opravljanju dejavnosti iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni pogoji, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 6. člena tega zakona.«.


10. člen

V 16. členu se za besedama »razen določb« obstoječe besedilo nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »8. člena tega zakona, ki se nanaša na uporabno dovoljenje, in katerega uresničevanje nadzoruje pristojni gradbeni inšpekcijski organ, ter določb 4. točke 9. člena tega zakona, ki se nanašajo na pogoje glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu, katerih uresničevanje nadzoruje pristojni zdravstveni inšpekcijski organ.«.


11. člen

V prvem odstavku 18. člena se za besedo »zakona« doda besedilo »ali če ugotovi, da gostinec ni označil cen v skladu z določbami 13. člena tega zakona,«.


12. člen

18.a člen se črta.


13. člen

20. člen se črta.


14. člen

V prvem odstavku 21. člena se besedilo »od 300.000 do 10,000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 1.200 do 40.000 eurov«.

V prvi alinei se besedilo »z odločbo ali brez odločbe za gostinstvo pristojne enote upravne enote« nadomesti z besedilom »s pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi (prvi in drugi odstavek 6. člena), ali v nasprotju z aktom iz četrtega odstavka 6. člena.«.

Tretja alinea se črta.

Dosedanji četrta in peta alinea postaneta tretja in četrta alinea.

Na koncu pete alinee se podpičje nadomesti s piko.

Šesta in sedma alinea se črtata.

V drugem odstavku 21. člena se besedilo »od 100.000 do 500.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 400 do 2.000 eurov«.


15. člen

V 22. členu se besedilo »od 100.000 do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 400 do 1.200 eurov«.

V prvi alinei se besedilo »pete, šeste« nadomesti z besedo »pete«. Na koncu stavka se pred podpičjem doda besedilo »ali če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami drugega odstavka 14. člena tega zakona«.

V drugi alinei se na koncu stavka pika nadomesti s podpičjem in se doda nova tretja alinea, ki se glasi:
» - posameznik (kmet), če na prireditvi iz prvega odstavka 15. a člena tega zakona opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami 15. a člena tega zakona ali v nasprotju s pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi.«.


PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

16. člen

Minister, pristojen za gostinstvo, uskladi Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin (Uradni list RS, št.29/97, 51/98, 46/05 in 92/06) z določbami tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

V postopkih za določitev kategorije nastanitvenih gostinskih obratov, prostorov pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo, se začnejo določbe 5. člena tega zakona uporabljati po uskladitvi Pravilnika o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin (Uradni list RS, št.29/97, 51/98, 46/05 in 92/06) s tem zakonom. Do takrat se uporablja dosedanja ureditev.

Minister, pristojen za gostinstvo, uskladi Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00 in 30/06) z določbami tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.


17. člen

Določbe drugega odstavka 14. člena in prvega ter drugega odstavka 14.a člena zakona se začnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. Do takrat se uporablja dosedanja ureditev.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o vsebini in načinu vodenja registra sobodajalcev (Uradni list RS, št. 70/99 in 45/06).

Določbe pravilnika iz prejšnjega odstavka, razen 4. člena, se uporabljajo še šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.

AJPES izda v soglasju z ministrom, pristojnim za gostinstvo, akt iz tretjega odstavka 14.a člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Ta akt uredi tudi prenos podatkov iz registra sobodajalcev pri pristojnih upravnih enotah v Poslovni register Slovenije.


18. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.




III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu
Z dopolnitvijo tretjega odstavka 2. člena zakona o gostinstvu bo gostincem omogočena prodaja posameznih izdelkov, ki jih imajo sicer vključene v svojo gostinsko ponudbo in to brez posebne registracije za opravljanje trgovske dejavnosti. Gostje namreč pogosto povprašujejo po posameznih izdelkih, ki jim v gostinski ponudbi posebej ugajajo in jih želijo tudi kupiti, kar pa do sedaj praviloma ni bilo mogoče.

K 2. členu
Upoštevaje določbe zakona o lokalni samoupravi je treba v zakonu v vseh členih, kjer se ta pojavlja, izraz »lokalna skupnost« nadomestiti z izrazom »samoupravna lokalna skupnosta«, saj slednji natančneje ustreza pojmu občine, na katerega se nanaša.
S spremembo tretjega odstavka 6. člena se črta obveznost pridobivanja odločbe o določitvi pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata, tako na javnih prireditvah, kot tudi v času turistične sezone.
Na temelju predlaganega novega četrtega odstavka bo lokalna skupnost lahko sprejela akt, s katerim bi opredelila obdobje dneva, v okviru katerega bo dovoljeno opravljati gostinsko dejavnost iz drugega odstavka tega člena, torej med turistično sezono v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih in podobno. V vseh teh primerih gre za dejavnost, ki je lahko, še posebej ponoči, moteča za okoliško prebivalstvo ali predstavlja nelojalno konkurenco gostincem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v gostinskem obratu in morajo spoštovati predpisani obratovalni čas. Peti odstavek zaradi možnosti nadzora in izrekanja sankcij ob kršitvi zavezuje gostince k spoštovanju obdobja, ko bi bilo dovoljeno opravljati tovrstno gostinsko dejavnost.

K 3. členu
Člen je zaradi predlagane ukinitve odločb o ugotavljanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti preoblikovan tako, da bo gostinsko dejavnost v gostinskem obratu, v prostorih pri sobodajalcu ali na kmetiji mogoče opravljati le pod pogojem, da bo za ta objekt izdano uporabno dovoljenje. To sicer terja že zakon o graditvi objektov, vendar je zaradi pomena te določbe za zakonitost opravljanja gostinske dejavnosti in zagotavljanja varnosti gostov, še posebej po predlagani ukinitvi odločb, ta zajeta tudi v zakonu o gostinstvu.

K 4. členu
Določba zakona, ki izrecno zahteva, da pravilnik, ki ga izda minister, pristojen za gostinstvo, in ki ureja minimalne tehnične pogoje in pogoje glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah, s soglasjem potrdi poleg ministra, pristojnega za kmetijstvo tudi minister, pristojen za prostor, je glede na to, da ta akt sploh ne ureja upravnega področja ministrstva za okolje in prostor, nepotreben in le podaljšuje postopek sprejemanja tega predpisa. Skladnost morebitnih predlaganih sprememb tega pravilnika s predpisi s področja gradnje in urejanja prostora zagotavlja že uveljavljeno sodelovanje med resorjema, ki ga sicer določa tudi 60. člen Zakona o državni upravi.

K 5. členu
S predlagano spremembo se opušča obveznost pridobivanja odločb, ki jih morajo pred začetkom opravljanja gostinske dejavnosti pridobiti pravna oseba, samostojni podjetnik posamezniki in fizična oseba (sobodajalec, kmet). Namesto razvrščanja na temelju odločbe, se bo ugotavljalo le izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev.

K 6. členu
Na nekoliko spremenjen način je opredeljen pojem sobodajalca fizične osebe (črtana je omejitev trimesečnega neprekinjenega opravljanja dejavnosti) in določen postopek njegove registracije. Vpis v register sobodajalcev za te osebe nadomešča vpis v Poslovni register Slovenije.

K 7. členu
Z uveljavitvijo rešitve, po kateri se bodo sobodajalci - fizične osebe registrirali z vpisom v Poslovni register Slovenije, bo postal register sobodajalcev nepotreben, zato se ta ukine in določi postopek registracije preko AJPES.

K 8. členu
Da bi pri opravljanju gostinske dejavnosti na kmetiji omogočili tudi zaposlovanje najete delovne sile oziroma ustvarili možnosti za nova delovna mesta na podeželju, predlog zakona vsebuje tudi možnost opravljanja gostinske dejavnosti na kmetiji na temelju registracije pod pogoji zakona o gospodarskih družbah, seveda upoštevaje vse omejitve glede obsega in pogojev opravljanja dejavnosti oziroma ponudbe, ki jo vsebujejo predpisi s področja opravljanja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Omejitve glede obsega in pogojev opravljanja dejavnosti (ponudbe) določa Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05).

Po sedanji ureditvi je dovoljenje za prodajo domačih jedi, ki ne izhajajo iz domačega okolja in kupljene pijače, izdajala pristojna upravna enota po predhodno pridobljenem mnenju za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti. Zaradi poenostavitev tega postopka, bi to dovoljenje izdal neposredno pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti.

K 9. členu
Novi 15. a člen omogoča, da bo kmet, ki na svoji kmetiji opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost, lahko opravljal gostinsko dejavnost tudi zunaj svoje kmetije, vendar le na prireditvah, povezanih s predstavitvijo podeželja ali tradicionalnimi običaji. Kmet bo pri tem smel ponujati le jedi in pijače iz domačega okolja.

K 10. členu
S spremembo 16. člena bo opredeljen nadzor nad izvajanjem določbe 8. člena tega zakona, spremenjen naziv inšpekcijskega organa pa je redakcijskega značaja, saj pomeni le uskladitev z določbo 4. točke 9. člena, na katero se nanaša ta določba.

K 11. členu
Z dopolnitvijo 18. člena bo dana možnost izreka upravnega ukrepa izdaje odločbe o odpravi pomanjkljivosti zaradi nespoštovanja zakonskih določb, ki se nanašajo na označevanje cen.

K 12. členu
Črtanje tega člena je posledica črtanja odločb iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.

K 13. členu
Člen se črta, ker predstavlja podvajanje določb, saj je njegova vsebina že v celoti zajeta v 18. členu.



K 14. členu
Globe za zagrožene kazni so iz tolarjev preračunane v evre, pri čemer so zneski zaokroženi navzdol.
Zagrožena kazen za prekrške, povezane z opravljanjem gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata je prilagojena predlagani spremembi tretjega odstavka 6. člena in določbi novega petega odstavka tega člena.
Črtanje tretjega odstavka je posledica ukinitve odločb iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.
Prekršek iz šeste alineje se nanaša izključno na sobodajalca kot fizično osebo, zato je prenesen v prvi odstavek 22. člena.
Črtanje sedme alineje predstavlja popravek in je redakcijsko, saj je bila določba, na katero se nanaša, ob zadnji spremembi zakona črtana (začasna prepoved obratovanja).

K 15. členu
Globe za zagrožene kazni so iz tolarjev preračunane v eure, pri čemer so zneski zaokroženi navzdol.
Dopolnitev 22. člena je povezana z novim 15.a členom, saj je treba predvideti sankcije za morebitne kršitelje te določbe.

K 16. členu
Ukinitvi odločb je potrebno prilagoditi tudi s tem povezane postopke, ki jih določajo podzakonski akti zakona o gostinstvu. To se še posebej nanaša na postopek kategorizacije nastanitvenih obratov, v zvezi s katerim je potrebno omogočiti nemoten postopek izvajanja kategorizacije v obdobju do uveljavitve akta, s katerim bo minister, pristojen za gostinstvo uskladil pravilnik iz drugega odstavka 10. člena zakona o gostinstvu, z določbami tega zakona.

K 17. členu
Zaradi spremenjenega načina registracije sobodajalcev fizičnih oseb in ukinitve registra sobodajalcev pri pristojnih upravnih enotah, je potrebno določiti postopek prenosa podatkov v Poslovni register Slovenije in prehodno obdobje za uveljavitev predlaganih sprememb.

K 18. členu
Določen je rok za uveljavitev zakona in sicer petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO


2. člen

Gostinsko dejavnost iz prejšnjega člena opravljajo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti, ter društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnim aktu, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom (v nadaljnjem besedilu:gostinci).

Gostinsko dejavnost lahko v obsegu, ki ga določa ta zakon, opravljajo kot sobodajalci in kmetje tudi fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.

Gostinec lahko brez posebne registracije v svojem gostinskem obratu gostom nudi posamezne izdelke, katerih ponudba je v gostinstvu običajna (tobačni izdelki, spominki, turistične publikacije, slaščice, slane palčke, žvečilni gumi ipd.).


6. člen

Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata na javnih prireditvah, sejmih in podobno med njihovim trajanjem, vendar vsakokrat največ 30 dni.

Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata med turistično sezono v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih in podobno, na predlog pristojnega organa lokalne
skupnosti pa lahko tudi izven turistične sezone ali za obdobje, daljše od enega leta.

Pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena določi z odločbo za gostinstvo pristojna enota upravne enote, glede na razmere in potrebe na določenem območju.


8. člen

Podlaga za ugotavljanje pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskih obratih je uporabno dovoljenje, ki ga izda pristojna enota upravne enote na podlagi predpisov o urejanju prostora v skladu z namembnostjo objekta oziroma poslovnega prostora.


10. člen

Minimalne tehnične pogoje iz 1. točke prejšnjega člena in pogoje glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah iz 2. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za gostinstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor in ministrom, pristojnim za kmetijstvo.

Merila in način kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov, prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo in marin iz 3. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za gostinstvo.

Pogoje glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu določajo predpisi, ki urejajo področje varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu.




11. člen

Vsi gostinski obrati se glede na svojo ponudbo razvrščajo v vrste, gostinski obrati, v katerih se gostom nudi nastanitev, pa se po vrsti in kakovosti ponudbe razvrščajo tudi v kategorije. V kategorije se razvrstijo tudi prostori za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo.

Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, ki želi opravljati gostinsko dejavnost, mora predhodno pridobiti odločbo o izpolnjevanju pogojev, določenih s tem zakonom in drugimi predpisi, ki jo izda za gostinstvo pristojna enota upravne enote. S to odločbo se določita tudi vrsta in kategorija gostinskega obrata oziroma prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah.

Gostinski obrati, sobodajalci in kmetje morajo poslovati le s tisto vrsto oziroma oznako kategorije, v katero so razvrščeni po odločbi iz prejšnjega odstavka.

Zbornice lahko opravijo razvrstitev restavracij in gostiln na osnovi meril za ocenjevanje kakovosti storitev.


14. člen

Sobodajalec po tem zakonu je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali pravna oseba, ki nudi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez, v lastnem ali v najetem stanovanju ali počitniški hiši.

Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja svojo dejavnost le občasno (nepretrgoma ne več kot tri mesece in skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudi do 15 ležišč ter je vpisana v register sobodajalcev pri za gostinstvo pristojni enoti upravne enote in v Poslovni register Slovenije.

Vsebino in način vodenja registra sobodajalcev iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za gostinstvo.


14a. člen

Register iz tretjega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje osebne podatke o obodajalcu:

– ime in priimek, rojstni datum,

– davčna številka, matična številka registra,

– naslov stalnega prebivališča.

Za gostinstvo pristojna enota upravne enote pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka na podlagi zahteve sobodajalca za vpis v register sobodajalcev in jih sme obdelovati le za potrebe spremljanja te dejavnosti.

Potrdilo o vpisu sobodajalca v register pošlje za gostinstvo pristojna enota upravne enote sobodajalcu, pristojni izpostavi davčnega urada, Statističnemu uradu Republike Slovenije in Agenciji za javnopravne evidence in storitve.

Register sobodajalcev je javna knjiga.

Podatki v registru se hranijo najmanj pet let po izpisu iz registra.


15. člen

Kmet lahko na svoji kmetiji opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost.

Gostom lahko nudi le jedi iz domačega okolja in doma pridelane in predelane pijače (kmetija odprtih vrat, vinotoči in osmice), razen če tem gostom nudi tudi nastanitev.

Za gostinstvo pristojna enota upravne enote lahko po predhodno pridobljenem mnenju za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti dovoli kmetu, da ne glede na določbo prejšnjega odstavka nudi gostom tudi druge domače jedi in kupljeno pijačo.


16. člen

Uresničevanje določb tega zakona nadzoruje pristojni tržni inšpekcijski organ, razen določb 4. točke 9. člena tega zakona, ki se nanašajo na minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje, katerih uresničevanje nadzoruje pristojni sanitarni inšpekcijski organ.


18. člen

Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi, da prostori, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, ne izpolnjujejo pogojev oziroma da niso izpolnjeni pogoji glede storitev, ki jih določajo predpisi iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona, izda odločbo, s katero odredi, da je treba ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti odpraviti in določi rok za njihovo odpravo.

Če pomanjkljivosti in nepravilnosti iz prejšnjega odstavka niso odpravljene v določenem roku, izda pristojni inšpektor odločbo, s katero prepove uporabljati prostore, naprave ali opremo za gostinsko dejavnost.

Pritožba zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.


18a. člen

Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi, da gostinec, sobodajalec ali kmet opravlja gostinsko dejavnost brez odločbe za gostinstvo pristojne enote upravne enote iz drugega odstavka 11. člena tega zakona, z odločbo prepove opravljanje te dejavnosti.

Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži njene izvršitve.


20. člen

Če pristojni tržni inšpekcijski organ ugotovi, da gostinski obrat, prostori pri sobodajalcu oziroma na kmetiji ne izpolnjuje pogojev glede vrste in kategorije, v katero je razvrščen z odločbo iz drugega odstavka 11. člena tega zakona, določi rok za odpravo nepravilnosti, če pa te po izteku tega roka niso odpravljene, z odločbo prepove opravljanje take dejavnosti do njihove odprave.

Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve



21. člen

Z globo od 300.000 do 10,000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik za prekršek:

– če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z odločbo ali brez odločbe za gostinstvo pristojne enote upravne enote (6. člen);

– če poslovni prostori, v katerih opravlja gostinsko dejavnost, ne ustrezajo predpisanim minimalnim tehničnim pogojem oziroma gostinski obrat ne izpolnjuje pogojev kategorizacije ali ne nudi najmanj minimalnih predpisanih gostinskih storitev (1., 2. in 3. točka 9. člena);

– če opravlja gostinsko dejavnost brez odločbe o izpolnjevanju pogojev, ki jo izda za gostinstvo pristojna enota upravne enote oziroma če gostinski obrat ne obratuje s kategorijo ali vrsto, v katero je razvrščen (drugi in tretji odstavek 11. člena);

– če ne določi obratovalnega časa oziroma ga ne prijavi za gostinstvo pristojnemu organu lokalne skupnosti, če ne posluje v določenem obratovalnem času ali če ne objavi obvestila o
razporedu obratovalnega časa na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat (drugi, četrti in peti odstavek 12. člena);

– če cen gostinskih storitev ne objavi oziroma označi na predpisani način (13. člen);

– če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami 14. člena tega zakona;

– če opravlja gostinsko dejavnost kljub prepovedi (prvi odstavek 18. člena).

Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.


22. člen

Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
- posameznik (sobodajalec fizična oseba), ki stori dejanje iz druge, tretje, pete, šeste ali sedme alinee prvega odstavka prejšnjega člena;

- posameznik (kmet), ki stori dejanje iz druge, tretje, četrte, pete ali sedme alinee prvega odstavka prejšnjega člena, ali če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami 15. člena tega zakona.

Ključne besede:
gostinstvo
Zakon o gostinstvu

Zadnji članki iz rubrike:

23.7.2019 12:43:02:
Ukrepi delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu

16.7.2019 14:54:40:
Državni zbor sprejel spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev

15.7.2019 15:14:28:
Medbančne obrestne mere čez noč: z oktobrom stopa v veljavo €STR, EONIA se poslavlja

12.7.2019 15:34:12:
Že prejemate naše e-novičke?

2.7.2019 13:37:49:
Vlada sprejela Poročilo o delu Inšpektorata za delo

Najnovejši članki:

22.7.2019 16:01:21:
Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede transakcijskega računa za družbo z omejeno odgovornostjo

19.7.2019 13:07:44:
Dohodek iz delovnega razmerja

19.7.2019 13:01:53:
8.0 Dohodek iz delovnega razmerja: PREDLAGANJE OBRAČUNOV DAVČNEGA ODTEGLJAJA

19.7.2019 12:56:41:
7.0 Dohodek iz delovnega razmerja: OPROSTITVE PRI PLAČEVANJU PRISPEVKOV

19.7.2019 12:50:23:
6.0 Dohodek iz delovnega razmerja: IZJEME IN POSEBNOSTI V ZVEZI S PLAČEVANJEM PRISPEVKOV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT