Pojasnilo DURS, št. 42105-53/2007, 27. 3. 2007

Zavezanec navaja, da je računovodski servis in ga zanima, ali se zaposleni gradbeni delavec, ki ima stalno prebivališče v Srbiji, začasno pa v Sloveniji in je zaposlen v Sloveniji pri slovenskem delodajalcu več kot leto dni, pri obračunu plače smatra kot rezident ali nerezident. V zvezi z navedenim pojasnjujemo:

V 6. členu Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, 117/06), so navedeni pogoji, kdaj se določena oseba šteje za rezidenta Slovenije. Vsi kriteriji pri določanju rezidentskega statusa so enakovredni. Zavezanec je torej lahko rezident Slovenije če: 1. ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, 2. ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, ali 3. je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.

1. stalni naslov:

Zavezanec se glede na kriterij uradnega stalnega prebivališča ne more šteti za rezidenta Slovenije, saj ima v Sloveniji prijavljeno le začasno prebivališče.

2. središče osebnih in ekonomskih interesov:

Davčno rezidentstvo se po tej točki presoja upoštevaje stopnjo posameznikovih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji in tujini, in sicer glede na to, s katero državo ima posameznik tesnejše osebne in ekonomske interese (središče življenjskih interesov). Pri dolgoročnem bivanju v tujini se praviloma premakne središče življenjskih interesov, če se tudi zakonec in otroci preselijo v tujino. Šteje se, da posameznik središča svojih življenjskih interesov ni prenesel v državo, kjer dela, če je obdržal prebivališče, družino in lastnino v državi, kjer je delal in prebival pred odhodom v tujino.

V kolikor je torej delavec iz Srbije obdržal stalno prebivališče v Srbiji in v Sloveniji pridobil še eno (začasno) prebivališče, svoj stalni, prvi dom pa ohranil v okolju, kjer je stalno živel in delal pred zaposlitvijo v tujini in, kjer se nahaja njegova družina ter premoženje, to pomeni, da je zavezanec zadržal središče življenjskih interesov v Srbiji.

Če delavec nima družinskih vezi v Srbiji, se lahko šteje za rezidenta Slovenije od trenutka, ko ima ugotovljeno središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji.

V zvezi z določitvijo središča osebnih in ekonomskih interesov se uporabijo dejstva, ki vključujejo:

• lokacijo, iz katere oseba upravlja svoje finančne in poslovne interese;
• kakršnekoli poslovne vezi v Sloveniji (poslovanje v Sloveniji oziroma opravljanje dela in nalog v družbah ipd.);
• kraj, kjer ima oseba večino svojih naložb in drugega premoženja;
• lokacijo družine in osebnih interesov.

3. skupna prisotnost v Sloveniji več kot 183 dni

V kolikor je zavezanec zadržal središče življenjskih interesov v Srbiji, lahko postane slovenski rezident šele, ko je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.

Če je delavec prišel v Slovenijo in pričel z zaposlitvijo v drugi polovici leta, pomeni, da za to davčno leto ne more postati rezident, zato se pri obračunu davčnega odtegljaja od dohodka iz delovnega razmerja (od plače), šteje za nerezidenta.

Navedeno tudi pomeni, da lahko slovenski izplačevalec dohodka pri obračunu davčnega odtegljaja od plače, zavezanca upošteva kot rezidenta Slovenije in posledično upošteva vse olajšave, do katerih so upravičeni slovenski rezidenti, šele, ko je izpolnjen pogoj prisotnosti v Sloveniji skupno več 183 dni v davčnem letu. S tem se pri izplačevalcu dohodka »odpravi tveganje« za predložitev morebitnega popravka predloženih obračunov davčnega odtegljaja v primeru, če bi takšen delavec zapustil Slovenijo pred potekom 183 dni.

Zavezanec, ki postane rezident Slovenije po poteku prisotnosti v Sloveniji skupno več kot 183 dni v davčnem letu, lahko uveljavlja tudi vse »neizkoriščene« olajšave za mesece pred izpolnitvijo navedenega pogoja prisotnosti, in sicer v letni napovedi za odmero dohodnine, ki jo je dolžan vložiti za obdobje rezidentstva.

Primeri:

Primer 1: Delavec bo v letu 2007 prisoten v Sloveniji od 1. avgusta do 31. decembra 2007. Status: nerezident za davčne namene (prisoten manj kot 183 dni). Zavezanec ni upravičen do olajšav, ki se priznajo slovenskim rezidentom (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane).

Primer 2: Delavec bo v letu 2007 prisoten v Sloveniji od 1. marca do 31. decembra 2007. Status: rezident za davčne namene (prisoten več kot 183 dni). Izplačevalec ga pri obračunu davčnega odtegljaja upošteva kot rezidenta po preteku 183 dni, torej od 1. septembra do 31. decembra 2007.

Vse neizkoriščene olajšave za obdobje od 1. marca do 1. septembra 2007 lahko zavezanec uveljavi pri letni napovedi za odmero dohodnine, v katero vpiše obdobje rezidentstva od marca do decembra 2007.

Ključne besede: pojasnila DURS dohodnina tujina

Objavite na Facebooku RSS rubrike Dohodnina! Pridružite se! Naročilo Zlatega kompleta

Zadnji članki iz rubrike: 7.6.2023 19:14:56: Dodatno zmanjšanje letne davčne osnove na podlagi Zakona o dohodnini 2.6.2023 15:57:21: Finančna uprava izdala drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2022 19.4.2023 13:34:52: 3. maja 2023 se izteče rok za ugovor in za oddajo soglasja za direktno obremenitev 3.4.2023 13:53:48: Finančna uprava izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2022 6.3.2023 12:36:48: Primeri pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za leto 2022 za regres za letni dopust in poslovno uspešnost

Najnovejši članki: 7.6.2023 14:17:08: Prilagoditev ukrepa na področju kreditiranja potrošnikov 5.6.2023 20:11:43: Predlog sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 5.6.2023 19:42:05: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru 5.6.2023 16:07:39: Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za april 2023 5.6.2023 14:03:23: Od 1. 7. 2023 bodo podatki za obračun nadomestila plače na voljo na portalu SPOT