Vpisano: 16.4.2007 14:38:10

Zaokroževanje zneskov na računu in odbitek DDV

Rubrika: DDV - Davek na dodano vrednost Natisni

ZDDV-1 določa le obvezne sestavine računa, davčni zavezanec pa lahko na računu izkazuje tudi več podatkov.

Glede seštevka davčnih osnov na enem računu Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06) v 139. členu določa, da če se račun nanaša na več vrst blaga oziroma storitev, se lahko vrednosti brez DDV, ki se nanašajo na blago oziroma storitve, ki so obdavčene z enako stopnjo DDV, seštejejo, od seštevka pa se obračuna DDV po predpisani davčni stopnji.

Kadar davčni zavezanec na računu obračuna DDV od vsake posamezne storitve ali blaga in skupni znesek DDV ugotovi s seštevkom posameznih zneskov DDV, se ta znesek pogosto zaradi zaokroževanja razlikuje od zneska, ki bi ga izračunal z obračunom DDV od seštevka posameznih davčnih osnov.

V zvezi s tem ugotavljamo, da se davčni zavezanec lahko izogne težavam, če na računu izkaže znesek DDV, ki ga ugotovi z obračunom DDV od skupne davčne osnove po posamezni stopnji, ne pa seštevka DDV, obračunanega od vsake posamezne vrste storitve ali blaga. Podatek o (skupni) davčni osnovi, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji je obvezen podatek na računu, predpisan z 8. točko 82. člena ZDDV-1. V tem primeru prejemnik računa ne bo imel dilem glede pravilnosti obračunanega DDV na prejetem računu.

V ostalih primerih pa nastajajo razlike zaradi zaokroževanja in zastavlja se vprašanje, ali imajo davčni zavezanci pravico do odbitka celotnega DDV, če je znesek DDV, ugotovljen kot seštevek DDV po posameznih storitvah ali blagu, zaradi zaokroževanja višji. Glede pravice do odbitka DDV v teh primerih menimo, da ima prejemnik računa na podlagi 63. in 67. člena ZDDV-1 pravico odbiti celotni znesek DDV. Če pride do razlik samo zaradi zaokroževanja, je namreč znesek DDV na računu obračunan pravilno, davčni zavezanec pa je ta znesek DDV tudi dolžan plačati ali ga je plačal.