Pojasnilo DURS, št. 4230-74/2007, 5. 3. 2007

V zvezi z izvajanjem določb Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/2006), ki se nanašajo na nastanek obveznosti obračuna DDV, se pojavlja vprašanje kdaj nastane obveznost obračuna DDV v primeru, ko je davčni zavezanec izdal račun, blago pa še ni bilo dobavljeno oziroma storitev opravljena ter v primeru pridobitve blaga znotraj Skupnosti, če je račun prejet, ni pa še opravljena dobava blaga.

1. Kdaj nastane obveznost obračuna DDV v primeru, ko je dobavitelj izdal račun, blago pa še ni bilo dobavljeno oziroma storitev opravljena?

Obveznost obračuna DDV nastane, v primerih ko je izdan račun, preden je opravljena dobava blaga oziroma pred opravljeno storitvijo, v skladu z določili prvega odstavka 33. člena ZDDV-1 takrat, ko je blago dobavljeno oziroma storitev opravljena in ne že z izdajo računa.

Direktiva Sveta 2006/112/ES določa obdavčljivi dogodek in nastanek obveznosti obračuna DDV v členih 62 – 67, ki so povzete tudi v slovenskem zakonu. Tako 32. člen ZDDV-1 opredeljuje kaj je obdavčljiv dogodek in kdaj nastane obveznost obračuna DDV, in sicer pomeni »obdavčljivi dogodek« dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV, obveznost obračuna DDV pa nastane, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi je plačilo lahko odloženo.

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV, ki se je uporabljal pred 1. 1. 2007 je namreč v drugem odstavku 19. člena določal: »Če je račun izdan pred opravljeno dobavo blaga oziroma pred opravljeno storitvijo, nastane obveznost obračuna DDV, ko je izdan račun«. Po navedeni določbi je obveznost obračuna DDV nastala z dnem izdaje računa, ne glede na to, da blago še ni bilo dobavljeno oziroma storitev opravljena. ZDDV-1 pa te določbe ne vsebuje več.

V 33. členu ZDDV-1 je v prvem odstavku navedeno, da obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. Ostale določbe tega člena pa določajo izjeme od tega pravila, med katerimi pa ni primera obveznosti obračuna DDV, ko je račun izdan preden je opravljena dobava blaga oziroma pred opravljeno storitvijo.

Glede na navedeno, nastane obveznost obračuna DDV, v primerih ko je izdan račun, preden je opravljena dobava blaga oziroma pred opravljeno storitvijo, v skladu z določili prvega odstavka 33. člena ZDDV-1 takrat, ko je blago dobavljeno oziroma storitev opravljena in ne že z izdajo računa. Sama izdaja računa torej ne pomeni obdavčljivega dogodka, razen v primerih, ko je dano predplačilo in izdan račun za predplačilo.

2. Kdaj nastane obveznost obračuna DDV, če davčni zavezanec prejme račun od dobavitelja iz druge države članice v februarju, pridobitev blaga znotraj Skupnosti bo pa opravljena v aprilu?

Ko davčni zavezanec prejme račun od dobavitelja iz druge države članice v februarju, pridobitev blaga znotraj Skupnosti bo pa opravljena v aprilu, nastane obveznost za obračun DDV takrat, ko bo opravljena pridobitev blaga znotraj Skupnosti (oziroma dobava blaga znotraj Skupnosti), torej 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek (15. maj), saj s samo izdajo računa obdavčljivi dogodek še ni nastal.

V 34. členu ZDDV-1 je urejen obdavčljiv dogodek in nastanek obveznosti obračuna DDV od pridobitev blaga znotraj Skupnosti. Po prvem odstavku tega člena nastane obdavčljivi dogodek, ko je opravljena pridobitev blaga znotraj Skupnosti. Šteje se, da je bila pridobitev blaga znotraj Skupnosti opravljena, kadar se za dobavo podobnega blaga šteje, da je bila opravljena na ozemlju Slovenije. Drugi odstavek določa, da nastane obveznost obračuna DDV za pridobitev blaga znotraj Skupnosti 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Ne glede na drugi odstavek 34. člena, obveznost obračuna DDV nastane, ko je izdan račun, če je ta račun izdan pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

V 33. členu ZDDV-1 pa je v šestem in sedmem odstavku določen nastanek obveznosti obračuna DDV tudi za dobave blaga znotraj Skupnosti (dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena tega zakona z oprostitvijo DDV), in sicer 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek, oziroma ko je izdan račun, če je ta račun izdan pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

Da bi nastanek obveznosti obračuna DDV za pridobitev blaga znotraj Skupnosti sovpadal z nastankom obveznosti obračuna DDV za dobavo blaga znotraj Skupnosti, nastane tudi za dobave blaga znotraj Skupnosti (čeprav so oproščene plačila DDV) obveznost za obračun DDV 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek oziroma ko je izdan račun, če je ta račun izdan pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

Po 36. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06) v primeru, ko davčni zavezanec izvrši plačilo, preden je opravljena pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ne nastane obveznost obračuna DDV. Prav tako ne nastane obveznost obračuna DDV, če davčni zavezanec prejme plačilo, preden opravi dobavo blaga v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1.

Po ZDDV-1 nastane obdavčljivi dogodek za pridobitev blaga znotraj Skupnosti kadar se za dobavo podobnega blaga šteje, da je bila opravljena na ozemlju Slovenije. Navedeno torej pomeni, da je obdavčljivi dogodek enako obravnavan za dobave blaga na ozemlju Slovenije kot tudi za dobave blaga na splošno. Glede na to, da pomeni dobava blaga prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik, ter v skladu s sodbo sodišča ES (C-320/88 – dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik, tudi če ne gre za prenos lastninske pravice nad stvarmi in se ne upošteva nacionalnih pravil) velja, da obdavčljivi dogodek pri pridobitvi blaga znotraj Skupnosti sovpada z obdavčljivim dogodkom za dobavo blaga znotraj Skupnosti iz katere izhaja.

Tako dobava blaga znotraj Skupnosti kot tudi pridobitev blaga znotraj Skupnosti morata biti prikazana v obračunu DDV oziroma rekapitulacijskem poročilu. Le kadar je obdavčljivi dogodek nastal v istem davčnem obdobju za dobavo kot za pridobitev blaga znotraj Skupnosti ima primerjava rekapitulacijskih poročil med državami članicami pomen. Obveznost za obračun DDV za pridobitev blaga znotraj Skupnosti kot tudi za dobavo blaga znotraj Skupnosti nastane 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek oziroma ko je izdan račun, če je ta račun izdan pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. V primeru, ko davčni zavezanec prejme račun od dobavitelja iz druge države članice v februarju, pridobitev blaga znotraj Skupnosti bo pa opravljena v aprilu, nastane obveznost za obračun DDV takrat, ko bo opravljena pridobitev blaga znotraj Skupnosti (oziroma dobava blaga znotraj Skupnosti), torej 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek (15. maj), saj s samo izdajo računa obdavčljivi dogodek še ni nastal. Obdavčena pridobitev blaga znotraj Skupnosti je namreč opravljena, če je opravljena oproščena dobava blaga znotraj Skupnosti (če niso izpolnjeni pogoji za oproščeno dobavo blaga znotraj Skupnosti gre za domačo dobavo, obdavčeno v državi članici, v kateri se nahaja blago, ko je opravljena dobava blaga).