Pojasnilo DURS, št. 4200-22/2007-2, 28. 2. 2007


Zavezanec navaja, da se postavlja dilema, ali se prizna 20 % olajšava za investicije v opremo v primeru, ko jo knjižimo takoj med stroške (vrednost do 500 EUR). Meni, da ni razloga, če kupi npr. računalnik, da ne bi uveljavil olajšave, ne glede na to, kako knjigovodsko obravnava zadevo. Prilaga tudi zanj sporen odgovor v zvezi z navedenim vprašanjem, ki ga je pripravil davčni urad, ker v odgovoru pojasnjuje, da je treba opredmeteno osnovno sredstvo, za katero je uveljavljena olajšava, izkazovati med opredmetenimi osnovnimi sredstvi. V zvezi z njegovimi pomisleki pojasnjujemo:


V skladu s prvim odstavkom 49. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-1 (Uradni list RS, št. 33/06 – UPB2) lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 10 % (po prehodni določbi ZDDPO-1B je znesek za leto 2006 20 %) investiranega zneska v opremo, razen v osebna motorna vozila ter razen v pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme.


V 26. členu ZDDPO-1, ki ureja amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, je v petem odstavku določeno, da se pri opredmetenem osnovnem sredstvu, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična nabavna vrednost ne presega tolarske vrednosti 500 EUR, kot odhodek ob prenosu v uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti. V tem primeru torej ZDDPO-1 dovoljuje namesto amortizacije, ki je predpisana za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva, kot odhodek odpis celotne nabavne vrednosti teh sredstev ob prenosu v uporabo. Odpis torej nadomešča amortizacijo navedenih opredmetenih osnovnih sredstev. Glede na to, da je amortizacija predpisana le za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva, menimo, da se morajo tudi tista opredmetena osnovna sredstva, katera zavezanec po določbah 26. člena ZDDPO-1 lahko v celoti odpiše ob prenosu v uporabo (to pomeni, da jih za davčne namene izkazuje po neodpisani vrednosti 0), tudi po prenosu v uporabo evidentirati med opredmetenimi osnovnimi sredstva (v razredu 0) in ne kjerkoli, morda celo kot material.


Tudi v skladu s SRS 1 (2006), točko 1.47., se zavezanec lahko odloči, da opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 EUR, izkazuje skupinsko kot drobni inventar ali pa kot opredmeteno osnovno sredstvo. V tej točki je tudi določeno, da se stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 EUR, lahko razporedijo med material. Če zavezanec tovrstna sredstva razporedi med material, zmanjšanja davčne osnove v višini 20 % iz naslova vlaganj v ta sredstva ne more uveljavljati.


Iz navedenega izhaja, da lahko zavezanec tudi za opremo (razen opreme, ki je izvzeta iz olajšav), katere posamična nabavna vrednost ne presega 500 EUR, četudi jo je ob prenosu v uporabo odpisal v višini celotne nabavne vrednosti, uveljavlja olajšavo za vlaganja v višini 20 %, če jo tudi po prenosu v uporabo izkazuje med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, kot izhaja tudi iz pojasnila, ki ga je pripravil davčni urad.


Smiselnost evidentiranja opreme, ki jo je zavezanec v celoti odpisal ob izdaji v uporabo, in za katero je uveljavljal zmanjšanje davčne osnove, med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, izhaja tudi iz določbe četrtega odstavka 49. člena ZDDPO-1, ki predpisuje omejitve glede ravnanja s sredstvi, za katera je uveljavljal davčno olajšavo. Določa, da če zavezanec proda oziroma odtuji ali prenese izven Slovenije opredmeteno osnovno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo, prej kot v treh letih po letu, za katero je izkoristil davčno olajšavo, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve ali prenosa sredstva.