Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 6.4.2008 14:46:37

Dodelava blaga v drugi državi Evropske unije

Davčni bilten

Rubrika: Sodna praksa - DURS (davčni bilten)print Natisni

Dodelava blaga v drugi državi Evropske unije

Pojasnilo DURS, št. 4230-517/2006, 30. 1. 2007

Zavezanec sprašuje, kako je z dokazovanjem prenosa blaga v drugo državo članico, v kateri bo davčni zavezanec te polizdelke obdelal do dokončnih proizvodov. Zanima ga, kateri dokumenti so najprimernejši za spremljanje polizdelkov od njega do italijanskega podjetja in kako je z obračunom DDV. Zanima ga tudi, kako je z izdajo računov in obračunom DDV našim kupcem v Sloveniji, v državah Evropske unije in tretjih državah, če končne proizvode prodaja neposredno iz Italije, kjer so bili dokončani. V nadaljevanju sprašuje, kako je z obračunom DDV, če končne proizvode ponovno pripelje v svoje podjetje v Sloveniji in jih potem prodaja iz Slovenije v Evropsko unijo ali tretje države. V nadaljevanju pojasnjujemo:

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06) v 3. členu določa, da so predmet obdavčitve dobave blaga, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije, za plačilo. Dobava blaga po 6. členu ZDDV-1 pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik.

ZDDV-1 v prvem odstavku 9. člena določa, da za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, velja tudi prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, ki ga opravi davčni zavezanec v drugo državo članico. Drugi odstavek tega člena določa izjeme, pri katerih prenos blaga v drugo državo članico ne velja za obdavčljivo dobavo blaga, in to v točki f. Ta določa: prenos blaga, če je bil opravljen v drugo državo članico zaradi opravljanja storitev na tem blagu, ki se opravljajo na ozemlju namembne države članice, če se blago, na katerem so bile storitve opravljene, vrne temu davčnemu zavezancu v Slovenijo, ne velja za obdavčljivo dobavo blaga.

Iz navedenega sledi, da prenos blaga v drugo državo članico zaradi opravljanja storitev na tem blagu, ki se opravijo na ozemlju namembne države članice, ob pogoju, da se blago vrne temu davčnemu zavezancu v Slovenijo, ne velja med obdavčljive transakcije.

V trenutku, ko pogoj iz točke f ni več izpolnjen, v skladu s tretjim odstavkom 9. člena ZDDV-1 velja, da je bil opravljen prenos blaga v drugo državo članico, ki pomeni dobavo blaga, opravljeno za plačilo.

ZDDV-1 v 46. členu določa oprostitve v zvezi z dobavami blaga v Skupnosti. Tako so po 4. točki 46. člena oproščene plačila DDV dobave blaga v obliki prenosa blaga v smislu 9. člena v drugo državo članico, za katere bi se priznavale oprostitve v skladu s 1. do 3. točko tega člena, če bi bile opravljene za račun drugega davčnega zavezanca.

To pomeni: kadar se blago, na katerem se opravljajo storitve v drugi državi članici, tam proda oziroma se ne vrne temu davčnemu zavezancu, je to obdavčljiva dobava blaga, ki pa jo je po 4. točki 46. člena ZDDV-1 ob izpolnjevanju pogojev iz 79. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06) mogoče obravnavati kot oproščeno transakcijo. Če slovenski davčni zavezanec proda blago v drugi državi članici, se mora v skladu z zakonodajo o davku na dodano vrednost v tej državi članici identificirati kot zavezanec za DDV, ker v tem primeru opravi promet blaga v tej državi članici.

Davčni zavezanec mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke za nadzor nad zalogami blaga, ki je bilo preneseno v drugo državo članico zaradi opravljanja storitev na tem blagu. Pri tem je treba upoštevati računovodske standarde, ki določajo, katere knjigovodske listine izkazujejo posamezne poslovne dogodke v zvezi z zalogami blaga v proizvodnji, ter tudi način zajemanja takih poslovnih dogodkov v poslovne knjige.

Za tisti del blaga, ki se ne vrne davčnemu zavezancu v Slovenijo in velja za obdavčljivo dobavo, pa je treba za uveljavljanje oprostitve iz 4. točke 46. člena ZDDV-1 zagotoviti dokumentacijo, ki je podrobno opredeljena v 79. členu pravilnika. To pa sta račun in prevozna listina ali drug ustrezen dokument, iz katerega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na prevoz blaga iz računa. Če blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije v drugo državo članico oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za njen račun, lahko dobavitelj blaga poleg računa in namesto dokumenta iz prvega odstavka 79. člena kot dokazilo, da je bilo blago odposlano v drugo državo članico, uporabi izjavo o prevozu blaga (njena vsebina je določena v tretjem odstavku), ki jo podpiše prevzemnik blaga.

Ključne besede:
pojasnila DURS
DDV

Zadnji članki iz rubrike:

6.4.2008 14:51:26:
Obračunavanje DDV po uvedbi evra

6.4.2008 14:50:56:
Popravek odbitka DDV

6.4.2008 14:50:28:
Vsebina izdanih dobropisov

6.4.2008 14:49:56:
Obračunavanje DDV od fotokopiranja uradnih aktov

6.4.2008 14:49:22:
Posredovanje finančnih storitev

Najnovejši članki:

23.9.2019 16:18:41:
Vlada o stanju davčnega dolga

23.9.2019 16:17:44:
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede naraščanja bolniške odsotnosti

23.9.2019 16:15:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin v turistične namene

23.9.2019 16:12:40:
Vlada se je seznanila s poročilom projektnega sveta za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin

23.9.2019 16:11:51:
Vlada določila predloga državnih proračunov za leti 2020 in 2021

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT