Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 19.1.2007 10:03:56

Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika

Vlada je na seji 18. januarja določila besedilo Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (OZ).

Veljavna določba 376. člena Obligacijskega zakonika določa, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico. To pravilo velja za zamudne in pogodbene obresti. Zamudne obresti, so obresti, ki so določene kot civilna sankcija za zamudo in tečejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti do njenega plačila. Pogodbene obresti, so obresti, za katere se dogovorita upnik in dolžnik in tečejo v obdobju od nastanka obveznosti do njene zapadlosti. Veljavna ureditev, ki to pravilo določa tako za zamudne kot za pogodbene obresti, lahko pripelje do položaja, ki dolžnika vzpodbuja k neplačilu njegove obveznosti do upnika, saj zamudne obresti po določenem času prenehajo teči. V kakšnem času se to zgodi je seveda odvisno od višine obrestne mere.

Upnik, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico, izgubi pravico do zamudnih obresti za obdobje dolžnikove zamude po dnevu, ko so obresti dosegle glavnico. Dolgotrajnejši kot je sodni postopek, večja je verjetnost, da bo ta posledica zgolj zaradi trajanja sodnega postopka, tudi nastopila. Varovalko za takšno situacijo določa drugi odstavek 380. člena OZ, po katerem ima upnik pravico do razlike do popolne odškodnine. Vendarle pa upnik ob vložitvi tožbe ne ve koliko časa bo trajal sodni (pravdni in izvršilni) postopek in kako naj oblikuje svoj tožbeni zahtevek, da bi zahteval odškodnino v višini povprečne obrestne mere.

Eden od pokazateljev, kako pereč je problem v praksi je tudi dejstvo, da je Ustavno sodišče RS v lanskem letu prejelo že šest zahtev za oceno ustavnosti 376. člena Obligacijskega zakonika.

S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona se določa pravilo, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico, le za pogodbene obresti.

Primarna funkcija zamudnih obresti je namreč v tem, da dolžnika, ki pravočasno ne izpolni svoje obveznosti prisili, da svojo obveznost čimprej izpolni. Da bi zamudne obresti lahko učinkovito opravljale svojo preventivno funkcijo, mora biti pravna ureditev takšna, da se dolžniku ne splača zamujati s plačilom. V primeru zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti, neodvisno od vzroka za zamudo, gre za neupravičeno rabo tujega denarja, zato je potrebno slediti cilju, da je funkcija zamudnih obresti tudi v preprečevanju te neupravičene rabe in s tem zagotavljanja plačilne discipline.

Namen ureditve zakonskih zamudnih obresti je jasno razviden tudi iz preambule Direktive 2000/35/EC o boju proti zamudam pri plačilih iz trgovinskih poslov: Iz nje izhaja, da so prevelike zamude pri plačilih obveznosti in posledično prevelika finančna in administrativna obremenjenost zlasti malih in srednjih podjetij, kar je vzrok velike plačilne nesposobnosti in izgube številnih delovnih mest, problem celotne Evropske unije. Glede na vsebino preambule in same direktive je mogoče celo trditi, da je ureditev iz 376. člena Obligacijskega zakonika o prenehanju teka zamudnih obresti v nasprotju z direktivo. V tem kontekstu je treba tudi primerjati našo pravno ureditev z ureditvijo ostalih članic Evropske unije, ki take določbe, kot jo ima 376. člen Obligacijskega zakonika, nimajo.

V smislu odločbe Ustavnega sodišča U-I-300/04 (Uradni list RS, št. 28/06) o delni razveljavitvi 1060. člena Obligacijskega zakonika je edino ustavno in zakonito, da velja za vse, tudi že obstoječe obveznosti. Iz razlogov navedene odločbe je namreč razvidno, da je Ustavno sodišče odločilo, da čas nastanka obligacijskega razmerja ni razumen in stvaren razlog za razlikovanje med dolžniki, zato jih je glede prenehanja teka zamudnih obresti postavilo v enak položaj. Enako pa mora veljati tudi za upnike. Zato se s predlogom zakona predlaga takšna prehodna ureditev, ki ne ustvarja nerazumnega in nestvarnega razlikovanja med upniki, do kakršnega bi prišlo, če bi sprememba zakona veljala samo za novo nastala obligacijska razmerja.

Besedilo predloga


vir: uvi

Ključne besede:
obligacijski

Zadnji članki iz rubrike:

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 9:36:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z valutami v slovenskih predpisih

12.9.2019 9:31:02:
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

7.9.2019 17:52:56:
Pojasnila glede dodatka za delovno aktivnost (DDA)

7.9.2019 16:46:42:
Novost na področju varnosti potrošnikov pri plačevanju v okviru spletne trgovine: zahteva po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti uporabnika

Najnovejši članki:

16.9.2019 15:52:13:
Poročilo o gibanju plač za junij 2019

16.9.2019 15:36:11:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, julij 2019

16.9.2019 12:21:38:
Poročanje o elektronskih storitvah od 1. 1. 2019

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

13.9.2019 11:11:14:
Izračun avtorskega honorarja nerezidentu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT