Besedilo predloga.

Predlog: Zakon o odgovornosti za proizvode z napako - 15.09.2026

Poglavitne rešitve

Predlog zakona ureja objektivno odgovornost za škodo, povzročeno s proizvodom z napako, ter določa predpostavke odgovornosti, krog odgovornih oseb, obseg pravno priznane škode, razbremenilne razloge in posebna procesna pravila za dokazovanje zahtevkov.

V prvem poglavju zakon vsebuje splošne rešitve, v drugem poglavju opredeljuje predpostavke odgovornosti proizvajalca, ter opredeljuje pojem odgovornosti proizvajalca proizvoda z napako, proizvoda in napake proizvoda, ter okoliščine, ki odgovornost izključujejo odgovornost proizvajalca, tretje poglavje ureja odgovornost drugih oseb, četrto poglavje obseg in uveljavljanje odškodnine, peto poglavje dokazna pravila, šesto poglavje pa prehodne in končne določbe.

Za nastanek odgovornosti mora priti do kršitve pravno varovanih dobrin, opredeljenih v prvem odstavku 4. člena predloga zakona zaradi proizvoda (5. člen predloga zakona), ki ima napako (prvi odstavek 8. člena zakona), če je podana vzročna zveza med proizvodom z napako in nastalo škodo. Predlog zakona določa, da za škodo primarno odgovarja proizvajalec proizvoda (6. člen predloga zakona), poleg njega pa tudi druge osebe, ki so z njim izenačene, zlasti uvoznik, pooblaščeni zastopnik, ponudnik storitev izpolnitve naročil ali distributer pod pogoji, določenimi v predlogu zakonu (11. in 12. člen predloga zakona), pri čemer je lahko odgovornost izključena v primeru obstoja razbremenilnih razlogov (10. člen predloga zakona). Predlog zakona določa tudi pravila o solidarni odgovornosti več odgovornih oseb ter regresnih zahtevkih (13. člen predloga zakona), morebitnem zmanjšanju odškodnine zaradi prispevka oškodovanca (14. člen predloga zakona) ter zastaranju in prenehanju pravic (15. člen predloga zakona). Poseben del predloga zakona vsebuje procesna pravila, namenjena olajšanju dokazovanja v sporih zaradi proizvodov z napako, zlasti pravila o razkritju dokazov (18. člen predloga zakona), domnevah glede napake oziroma vzročne zveze ter varstvu zaupnih informacij (19. člen predloga zakona). Zadnji del vsebuje določbe o prehodni ureditvi in začetku uporabe predloga zakona.

Predlog zakona ohranja obrambo na podlagi razvojnega tveganja kot enega izmed razbremenilnih razlogov odgovornosti gospodarskega subjekta. Odgovorna oseba se lahko tako razbremeni odgovornosti, če dokaže, da objektivno stanje znanstvenega in tehničnega znanja v času, ko je bil proizvod dan na trg ali v uporabo oziroma v času, ko je bil proizvod pod njegovim nadzorom, ni omogočalo odkritja napake proizvoda. Gre za tradicionalen institut prava odgovornosti za proizvode z napako, katerega namen je uravnotežiti visoko raven varstva fizičnih oseb z omejitvijo odgovornosti za tveganja, ki jih ob uporabi najvišje ravni takratnega znanstvenega in tehničnega znanja objektivno ni bilo mogoče zaznati.

Direktiva 2024/2853 hkrati dopušča možnost, da države članice za posebne vrste proizvodov odstopijo od te obrambe in razširijo odgovornost tudi na primere razvojnega tveganja, kadar je to potrebno, sorazmerno in utemeljeno zaradi varstva pomembnih javnih interesov, kot so javni red, javna varnost ali javno zdravje (59. uvodna izjava Direktive 2024/2853). Takšno odstopanje mora biti uradno priglašeno Evropski komisiji, ki lahko o predlaganih ukrepih izda nezavezujoče mnenje z namenom zagotavljanja usklajenega pristopa in pravne varnosti na notranjem trgu. Direktiva 2024/2853 obenem dopušča tudi ohranitev že obstoječih nacionalnih ureditev, ki izključujejo obrambo na podlagi razvojnega tveganja. Predlog zakona posebnega odstopa od obrambe na podlagi razvojnega tveganja ne uvaja, zato se ohranja splošna ureditev razbremenilnega razloga v skladu z Direktivo 2024/2853.