Ukrepi so usmerjeni v izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, zmanjševanje administrativnih bremen, krepitev razvojnih spodbud, učinkovitejše delovanje trga dela ter podporo mladim, športu in inovacijam.

Predvideni ukrepi za podporo gospodarstva

Državni sekretar mag. Leon Korošec je predstavil že izvedene in prihodnje načrte na področju spodbujanja gospodarstva. »Gospodarstvo je ključni generator dodane vrednosti in s tem blaginje v družbi. Naloga države je, da vzpostavi stabilen, predvidljiv in spodbuden okvir, v katerem lahko podjetja vlagajo, ustvarjajo in rastejo,« je poudaril.

Med že izvedenimi ukrepi je novela Zakona o gospodarskih družbah. Novela uvaja delnice z večkratno glasovalno pravico, kar predvsem za mlada zagonska podjetja pomeni, da lahko dobijo svež kapital, a hkrati ohranijo ustrezen nivo kontrole. Novela tudi zmanjšuje nepotrebna administrativna bremena pri trajnostnem poročanju.

Ministrstvo je skupaj s SID banko vzpostavilo dva 500-milijonska posojilna sklada za intervencijsko financiranje podjetij. Prvi je namenjen razvojnim investicijam ter večjim naložbam za dvig konkurenčnosti, drugi pa financiranju dodatnih oziroma nepredvidenih likvidnostnih potreb podjetij zaradi zunanjih okoliščin. V okviru drugega sklada se je Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, skupaj z Ministrstvom za obrambo in SID banko dogovorilo, da se sredstva sklada nameni tudi za financiranje naložb slovenskih podjetij v krepitev obrambnih zmogljivosti. Hkrati pripravljajo možnosti za kapitalsko financiranje perspektivnih podjetij s področja obrambne industrije.

Ministrstvo vzpostavlja tudi Akcijski svet za gospodarski razvoj kot operativno telo za neposreden in strukturiran dialog s predstavniki gospodarstva. Svet bo obravnaval ključne gospodarske izzive ter pripravljal konkretne predloge ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja, konkurenčnosti in produktivnosti.

Ministrstvo tudi izvaja aktivnosti na področju evropskega projekta gigatovarn. To so centri velikih računskih moči, ki so pomembni predvsem na področju umetne inteligence. Cilj ministrstva je slovenskim podjetjem zagotoviti dostop do teh računalniških zmogljivosti, jih povezati z evropskimi konzorciji ter jim omogočiti, da v evropske projekte vključijo svoje tehnologije, znanje in storitve.

Državni sekretar je predstavil tudi ključne zakonodajne spremembe na področju varstva potrošnikov in urejanja avtorskih pravic. Predloga Zakona o varstvu potrošnikov in Zakona o potrošniških kreditih prenašata evropske uredbe in direktive z namenom povečanja preglednosti trga, krepitve zaupanja ter zagotavljanja jasnejših informacij in višje ravni zaščite za potrošnike. S tem želimo potrošnikom omogočiti tudi bolj odgovorno sprejemanje odločitev.

Med pomembnejšimi zakonodajnimi projekti je še prenova sistema kolektivnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic. Spremembe sledijo opozorilom Evropske komisije in so usmerjene v vzpostavitev sodobnejšega, preglednejšega in učinkovitejšega sistema, ki bo zagotavljal ustrezno varstvo pravic, pravično nadomestilo za uporabo avtorskih del ter več možnosti izbire za imetnike pravic.

Državni sekretar je predstavil tudi ključne razvojne prioritete ministrstva: med temi so tehnološki napredek slovenske industrije, krepitev podjetništva,  ter ustvarjanje predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja. Cilj je spodbuditi tehnološki preskok podjetij, povečati produktivnost in dodano vrednost ter podpreti prehod od proizvodnje po naročilu k razvoju lastnega znanja, inovacij in produktov z višjo vrednostjo.

Posebna pozornost bo namenjena tudi razvoju lesne verige ter učinkovitejšemu koriščenju evropskih sredstev za podporo strateškim projektom gospodarstva. Ministrstvo želi z usmerjenimi ukrepi podjetjem zagotoviti stabilne pogoje za poslovanje, boljši dostop do razvojnih priložnosti in podporo pri njihovem dolgoročnem razvoju ter internacionalizaciji. »Naš cilj je prehod Slovenije od odličnega proizvajalca za druge k samozavestnemu ustvarjalcu inovacij, lastnih izdelkov in svetovno uspešnih blagovnih znamk. Znanju in idejam želimo odpreti pot do gospodarskega uspeha,« je sklenil državni sekretar Korošec.

Od ohranjanja delovnih mest do pravičnejših Zoisovih štipendij

Državni sekretar Štefan Kušar je predstavil aktivnosti ministrstva na področju dela. Te so se začele s podaljšanjem sheme za skrajšani delovni čas, s katerim podjetjem pomagamo ohraniti usposobljene zaposlene ob začasnem upadu naročil. Ukrep je namenjen podjetjem, ki se soočajo z začasnimi gospodarskimi težavami zaradi zunanjih okoliščin in velja za deset dejavnosti predelovalne industrije. Zaenkrat je na srečo manj vlog od napovedanih in sicer je bilo 8. septembra odobrenih 97 delovnih mest na čakanju pri 11. delodajalcih.

Vlada je že potrdila predlog sprememb Zakona o štipendiranju, ki odpravlja administrativne ovire pri priznavanju izjemnih dosežkov za pridobitev Zoisovih štipendij. Predlagane spremembe ponovno postavljajo v ospredje kakovost dosežkov dijakov in študentov ter odpravljajo pogoj, da mora biti tekmovanje sofinancirano iz javnih sredstev, saj na način financiranja organizatorja tekmovanja dijak ali študent nima nobenega vpliva. Cilj sprememb je zagotoviti hitrejše odločanje in enakopravno obravnavo mladih talentov.

Do konca leta ministrstvo načrtuje še prenos direktiv o preglednosti plačil med spoloma in platformnem delu ter pripravo akcijskega načrta za krepitev kolektivnega dogovarjanja, pri čemer bo poudarek na čim manjših administrativnih obremenitvah za delodajalce.

Ker je v poslovni javnosti pogosti izpostavljeno, da so naši postopki zaposlovanja tujcev predolgi, je ministrstvo že pristopilo k pripravi novele Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Istočasno pa smo se vključili v medresorsko obravnavo zakonodaje na področju bivanja in zaposlovanja tujcev, ki jo delu v okviru predloga sprememb Zakona o tujcih pripravlja Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, s katero bo v slovenski pravni red prenesena evropska direktiva o enotnem dovoljenju.

Spremembe bodo šle v smeri poenostavitve postopkov zaposlovanja tujih delavcev, povečanja mobilnosti delovne sile ter izboljšanja odzivnosti gospodarstva na potrebe trga dela. Predlog sprememb med drugim prinaša bolj sorazmerno ureditev sankcij za delodajalce, večjo prožnost pri sezonskem delu in spremembe na področju agencijskega zaposlovanja tujcev. Ob tem novela ohranja varovalke za zaščito pravic delavcev ter krepi sodelovanje pristojnih nadzornih organov. Država mora biti poštenemu delodajalcu partner, delavcu pa moramo zagotavljati ustrezno pravno varstvo. 

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport