V zvezi z določanjem plače javnim uslužbencem na delovnih mestih, vezanih na osebno zaupanje funkcionarja, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo pojasnjuje, da se tem javnim uslužbencem plača določi v skladu z določbami Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24 in 12/26 – ZPPJUFT; v nadaljnjem besedilu: ZSTSPJS).

Tako kot za vse druge javne uslužbence, tudi za javne uslužbence na delovnih mestih, vezanih na osebno zaupanje funkcionarja, veljajo pravila za določanje plačnega razreda, kot jih predpisuje ZSTSPJS (npr. 17. ali 18. člen ZSTSPJS). ZSTSPJS v 24. členu določa, da se lahko v primerih, določenih s posebnim zakonom, osnovna plača javnega uslužbenca, ki sklene delovno razmerje za določen čas, poveča za določeno število plačnih razredov, pri čemer se kot osnova upošteva plačni razred ustreznega delovnega mesta oziroma naziva. Javnega uslužbenca na podlagi prejšnjega stavka ni mogoče uvrstiti v višji plačni razred, kot znaša končni plačni razred delovnega mesta oziroma naziva. Ob vsaki spremembi plačnega razreda zaradi napredovanja v plačni razred, naziv ali višji naziv, se število plačnih razredov, ki jih je javni uslužbenec pridobil v skladu s tem členom, ponovno določi. Določitev plačnega razreda v skladu s tem členom se ne šteje za napredovanje.

Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/25; v nadaljnjem besedilu: ZJU-1) je kot poseben zakon v tretjem odstavku 81. člena določil, da se ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, v zvezi z možnostjo določitve višjega plačnega razreda (tj. 22. člen ZSTSPJS), lahko za delovna mesta iz 1. točke prvega odstavka 76. člena tega zakona v pogodbi o zaposlitvi določi do deset plačnih razredov višja osnovna plača, kot je s predpisi določena za uradnika v določenem nazivu oziroma na delovnem mestu, če so za to zagotovljena finančna sredstva. Soglasje k določitvi višje osnovne plače v organih državne uprave poda vlada, za druge državne organe sam državni organ, za uprave lokalnih skupnosti pa župan.

ZJU-1 je torej za delovna mesta iz 1. točke prvega odstavka 76. člena ZJU-1, tj. za delovna mesta, vezana na osebno zaupanje funkcionarja (delovna mesta v kabinetu), predpisal drugačne pogoje za uvrstitev javnih uslužbencev v višji plačni razred, kot so sicer določeni v 22. členu ZSTSPJS. Javnemu uslužbencu se lahko, če so zagotovljena finančna sredstva in je podano soglasje pristojnega organa, določi do deset plačnih razredov višjo osnovno plačo.

ZJU-1 pojma »osnovna plača« ne določa, temveč ga določa ZSTSPJS v 18. točki 2. člena, v skladu s katero je osnovna plača tisti del plače, ki ga prejema funkcionar ali javni uslužbenec na posamezni funkciji, delovnem mestu ali nazivu za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu. V osnovni plači je všteto tudi napredovanje funkcionarja ali javnega uslužbenca in višja uvrstitev v plačni razred na podlagi tega zakona.

Osnovna plača javnega uslužbenca je določena z uvrstitvijo javnega uslužbenca v plačni razred. Določba tretjega odstavka 81. člena ZJU-1 se ne izvaja tako, da bi se javnemu uslužbencu lahko določil plačni razred, ki je do deset plačnih razredov višji od plačnega razreda, v katerega je javni uslužbenec sicer uvrščen. V pogodbi o zaposlitvi se javnemu uslužbencu lahko določi do deset plačnih razredov višja osnovna plača glede na plačni razred, v katerega je uvrščen uradniški naziv oziroma delovno mesto, pod pogojem, da so zagotovljena finančna sredstva in je podano soglasje pristojnega organa. Javnega uslužbenca pri tem, upoštevaje določbo prvega odstavka 24. člena ZSTSPJS, ni možno uvrstiti čez končni plačni razred naziva oziroma delovnega mesta. To pomeni, da je meja oziroma višina plačnega razreda javnega uslužbenca določena s končnim plačnim razredom naziva oziroma delovnega mesta.

Takšna določitev višjega plačnega razreda na podlagi tretjega odstavka 81. člena ZJU-1 v skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZSTSPJS ne šteje za napredovanje. Javni uslužbenec v tem primeru napreduje v plačni razred v skladu z določili ZSTSPJS, pri čemer se za določitev časovnega obdobja za napredovanje ne upoštevajo plačni razredi, pridobljeni na podlagi tretjega odstavka 81. člena ZJU-1. Pravimo, da javni uslužbenci v tem primeru napredujejo »v ozadju«.

V skladu s 76. členom ZJU-1 sklenejo javni uslužbenci za delovna mesta, vezana na osebno zaupanje funkcionarja, pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ti javni uslužbenci se lahko uvrstijo v višji plačni razred na podlagi tretjega odstavka 81. člena ZJU-1 ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas ali kadarkoli med njenim trajanjem. Navedeno velja za vse javne uslužbence, ki se v kabinetu zaposlijo za določen čas, velja pa tudi za tiste javne uslužbence, ki so v skladu s četrtim odstavkom 132. člena ZJU-1 začasno premeščeni na delovno mesto, vezano na osebno zaupanje funkcionarja in imajo v okviru istega delodajalca sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker se dodatni plačni razredi, ki jih javni uslužbenec dobi v skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZJU-1, ne štejejo za napredovanje in so dodeljeni za čas opravljanja dela na delovnem mestu, vezanem na osebno zaupanje funkcionarja, se po prenehanju začasne premestitve oziroma pogodbe o zaposlitvi za določen čas ti plačni razredi ne upoštevajo pri določitvi plače na drugem delovnem mestu.

Vir: Dopis 1002-1480/2024-3130-110; 19. 6. 2026 ; Direktorat za javni sektor, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo