Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O) je bila 1. januarja 2026 za delodajalce uvedena obveznost kolektivnega dogovarjanje glede vzpostavitve kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Obveznost velja za delodajalce, ki imajo 1. januarja 2026 zaposlenih več kot deset delavcev in za svoje zaposlene nimajo vzpostavljenega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

V okviru kolektivnega dogovarjanja med delodajalcem in pri njem zaposlenimi delavci lahko pride do dogovora, da bo delodajalec za delavce oblikoval in financiral kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje (sklenitev pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja) ali pa da do tega dogovora ne pride.

Pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja kot pogodbeni stranki skleneta delodajalec in pri njem zaposleni delavci. V imenu delavcev odloča reprezentativni sindikat pri delodajalcu, če ga ni, odloča svet delavcev, če ni obojega, odločajo delavci neposredno na zboru delavcev ali s posebno pisno izjavo. Za mikro družbe velja, da je pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta sklenjena, ko je sprejet sklep poslovodstva družbe o oblikovanju pokojninskega načrta.

Pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja vsebuje zlasti pogoje za vključitev, višino vplačila ali način izračuna višine vplačila, izbranega izvajalca dodatnega pokojninskega zavarovanja in druge določbe, opredeljene v ZPIZ-2 (234. člen).

Če v okviru kolektivnega dogovarjanja ne pride do sklenitve pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, delodajalec in predstavniki delavcev pri delodajalcu podpišejo izjavo, da ni prišlo do dogovora o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, ki jo delodajalec posreduje Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.

Kolektivno dogovarjanje glede vzpostavitve kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja morajo delodajalci opraviti najkasneje do 1. januarja 2028. Delodajalci, ki izpolnijo pogoj števila zaposlenih delavcev po 1. januarju 2026, pa morajo obveznost kolektivnega dogovarjanja izpolniti v roku dveh let od dneva izpolnitve pogoja števila zaposlenih delavcev.

Priporočila delodajalcem

• Delodajalci naj čim prej začnejo dogovarjanje s predstavniki delavcev (reprezentativni sindikat, svet delavcev) o vzpostavitvi kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, o višini vplačil in o izvajalcu dodatnega pokojninskega zavarovanja.
• Strokovno pomoč pri kolektivnem dogovarjanju glede vzpostavitve kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja nudijo izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja.
• Vzpostavitev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja prinaša prednosti tako za delodajalca kot za delavce.
• Vplačani prispevki delodajalcu znižujejo davek na dohodek pravnih oseb in niso obremenjene s prispevki za socialno varnost. Delodajalci imajo konkurenčno prednost na trgu dela in delavcem zagotovijo dodatno pokojnino po upokojitvi.
• Za delavce vplačila delodajalca v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavljajo vrsto dodatnega plačila za delo (mesečna nakazila vplačil na osebne račune dodatnega pokojninskega zavarovanja), ki so namenjena za dodatno pokojnino. Delavci s kolektivnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem lahko tudi sami varčujejo in če delodajalec ni izkoristil celotne davčne olajšave, lahko koristijo preostali del, ki jim zniža plačilo dohodnine.

Vir: Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela