Na podlagi večjega števila vprašanj v povezavi s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-594/23 v nadaljevanju podajamo pojasnilo, ki je usklajeno z Ministrstvom za finance:

Pojasnilo FURS št. 0920-4576/2025 z dne 7. 3. 2025

Zadevna sodba Sodišča EU neposredno ne vpliva na izvajanje DDV obravnave dobav stavbnih zemljišč oziroma objektov, kot je to urejeno v Sloveniji in s tem ne spreminja veljavne prakse.

Sodba se nanaša na konkretni primer dobave nepremičnine (stavbno zemljišče s temelji) na Danskem, pri čemer so bile do leta 2011 dobave stavbnih zemljišč predmet DDV, dobave vseh objektov (tudi novih) pa so bile predmet oprostitve DDV. Danes imajo na Danskem enako ureditev kot v Sloveniji – predmet oprostitve DDV so le dobave starih objektov.

Sodišče EU v zadevni sodbi obravnava, ali je zemljišče s temelji lahko objekt. Sodišče poudari, da je pojasnilo na to vprašanje potrebno zaradi presoje vidika oprostitve DDV v konkretnem primeru. S sodbo se ne opredeljuje pojma objekta kot takega, ampak obseg oprostitve – oproščeni so objekti po tem, ko so dani v uporabo, pred tem pa so predmet obdavčitve z DDV. Kriterij prve uporabe je torej uporabljen za razmejevanje med novimi in starimi objekti in s tem za opredelitev obsega oprostitve DDV, ne pa za razmejevanje med stavbnimi zemljišči in objekti. Posledično sodišče (v konkretnem primeru) razsodi, da temeljev ni mogoče šteti kot objekt v smislu a) točke prvega odstavka 12. člena DDV direktive. Sodišče s tem v konkretnem primeru obrazloži, da promet zemljišča s temelji ne more biti oproščen DDV, saj še ne predstavlja prehoda v fazo potrošnje. Zato v konkretnem primeru razsodi, da je šteti, da gre za stavbno zemljišče in je posledično glede na Dansko ureditev predmet obdavčitve.

Pri tem Sodišče EU izhaja iz mnenja, da zgolj temelji še ne pomenijo konca gradnje in vstopa v fazo potrošnje. Zgolj temelji ne morejo biti predmet oprostitve z DDV. Po mnenju sodišča je namen meril (prve uporabe) v razlikovanju med novimi in starimi stavbami. Torej v razlikovanju, ali je dobava predmet obdavčitve z DDV ali predmet oprostitve DDV.

Zadevno sodbo Sodišča EU je treba razumeti izključno v smislu razmejevanja med tem, kdaj je objekt predmet obdavčitve z DDV in kdaj je predmet oprostitve, pri čemer se uporabi merilo prve uporabe, ki kaže na to, da je objekt prešel iz faze gradnje v fazo potrošnje. Zadevna sodba pa ne pomeni, da je treba s kriterijem prve uporabe in s tem prehoda v fazo potrošnje razmejevati med stavbnimi zemljišči in objekti. Po DDV direktivi (in tudi slovenski ureditvi) tako stavbna zemljišča kot novi objekti niso predmet oprostitve DDV, zato takšno razmejevanje nima vsebinskega pomena niti ne izhaja to iz same direktive.