Objavljena je nova verzija podrobnejšega opisa Izvajanje 58. člena ZDavP-2 – plačnik davka. Vključeno je podrobnejše pojasnilo pri Vprašanju 3 (plačnik davka pri napotenih delavcih) ter dodano novo Vprašanje 3a (plačnik davka v zvezi z dohodki za opravljanje funkcije poslovodenja pri direktorjih iz tujine).

Vprašanje: Kdo se šteje za plačnika davka v primeru izplačil dohodkov iz zaposlitve fizični osebi, ki je za davčne namene rezident države članice EU in je napotena na delo v gospodarsko družbo v Sloveniji. Oseba ima pogodbo o zaposlitvi sklenjeno s tujo družbo, na podlagi katere ji bo ta tudi izplačevala plačo, slovenski družbi pa bo zaračunala izvedeno naročilo/storitev na podlagi sklenjene pogodbe med družbama. Ali je plačnik davka slovenska družba, pri kateri se zaposlitev izvaja, ali mora fizična oseba, rezident države članice EU, sama oddati napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve v skladu z ZDavP-2.

Odgovor:

Slovenska družba, pri kateri napoteni delavec, nerezident, izvaja dela na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi s tujo družbo, ki mu ta tuja družba na tej podlagi tudi v celoti izplačuje plačo, se ne šteje za plačnika davka v Sloveniji, zato je napoteni delavec nerezident dolžan sam oddati Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za nerezidente, za dohodke iz zaposlitve z virom v Sloveniji.

Obrazložitev:

Nerezident Slovenije je v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDoh-2 zavezan le za plačilo dohodnine od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. V primeru dohodkov iz zaposlitve je vir določen v 9. in 10. členu ZDoh-2, na splošno pa ima v skladu z 8. členom ZDoh-2 dohodek vir v Sloveniji, če ga je mogoče določiti po katerikoli od določb 2. podpoglavja II. poglavja ZDoh-2. To pomeni, da ima dohodek iz zaposlitve vir v Sloveniji v primeru, ko se zaposlitev izvaja v Sloveniji ali pa v primeru, če dohodek izplača oz. ji je zaračunan, oseba, ki je rezident po ZDoh-2 ali po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2.

V navedenem primeru ima dohodek iz delovnega razmerja, ki ga doseže rezident države članice EU, v okviru napotitve na delo v Slovenijo, vir v Sloveniji.

Slovenska družba, pri kateri napoteni delavec, nerezident, izvaja dela na podlagi sklenjene pogodbo o zaposlitvi s tujo družbo, ki mu ta tuja družba na tej podlagi tudi v celoti izplačuje plačo, se ne šteje za plačnika davka, zato je napoteni delavec nerezident dolžan sam oddati Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za nerezidente, za dohodke iz zaposlitve z virom v Sloveniji.

Za delovno razmerje velja, da je dvostransko pogodbeno razmerje, v katerem delavec opravlja delo za plačilo. Obveznost ustreznega plačila delodajalca v zameno za osebno opravljanje delavčevega dela je temeljna pogodbena obveznost. Pri tem je delodajalec, ki svojega delavca napoti na delo v tujino tisti, ki je dolžan delavcu zagotoviti ustrezno plačilo.

Pri delavcih, ki jih delodajalec napoti na delo v tujino, velja, da delavec opravlja dejavnost v imenu delodajalca, kar pomeni, da mora skozi celotno obdobje napotitve obstajati neposreden odnos med napotenim delavcem in delodajalcem, ki ga napoti. Pri tem obveznost izplačevanja osebnih dohodkov delavcem ostane podjetju, ki je sklenilo pogodbo o zaposlitvi.

Pri presoji, kdo je plačnik davka pri napotenem delavcu, je pomembno razumevanje delovnopravnega položaja napotenega delavca in sicer v primeru napotitve delavec opravlja dejavnost v imenu delodajalca, ki ga je napotil in pod njegovimi navodili, kar pomeni, da mora skozi celotno obdobje napotitve obstajati neposreden odnos med napotenim delavcem in delodajalcem, ki ga napoti. Pri tem zato obveznost (materialna zavezanost) izplačevanja osebnih dohodkov delavcu ostane podjetju, ki je delavca napotilo na delo v tujino.

V opisanem primeru 3 je to tuja družba, ki ima z delavcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ga je napotila na delo v tujino, delavec opravlja delo v njenem imenu in pod njenim nadzorom oziroma navodili in mu je tudi delovnopravno dolžna zagotavljati plačo med napotitvijo.

Čeprav tuja družba zaračuna opravljeno naročilo/storitev slovenski družbi, to ne pomeni, da je dohodek (plačilo za delo) delavcu izplačala slovenska družba oziroma, da je bil dohodek izplačan v njeno breme. Tuja družba je slovenski družbi zaračunala storitev (na podlagi pogodbenega razmerja med družbama), ni pa delavec opravljal dela za slovensko družbo, ker bi med njim in slovensko družbo obstajalo (četudi »samo« dejansko, formalno pa ne) odvisno pogodbeno razmerje. Zato se slovenska družba v tem primeru ne šteje za plačnika davka po 1. točki prvega odstavka 58. člena ZDavP 2.

Razlika med formalnim in dejanskim delodajalcem nastane takrat, ko je delovno razmerje navzven prikazano drugače, kot dejansko poteka.

V kolikor pa je dejanski delodajalec med napotitvijo postala slovenska družba, se slovenska družba šteje za plačnika davka, saj bi delavcu (posredno, preko tuje družbe) izplačala dohodek, za katerega je materialno pravno kot dejanski delodajalec zavezana. V takem primeru je treba razmerje ustrezno delovno pravno urediti, v skladu z relevantnimi delovno pravnimi predpisi.

Vprašanje: Zaposleni v povezani družbi v tujini je imenovan za opravljanje funkcije poslovodenja (direktorja) v povezani slovenski družbi, pri čemer ostaja za čas imenovanja zaposlen v tuji povezani družbi. Direktor v tem času dohodke iz zaposlitve (plačo in bonus) prejema s strani tujega delodajalca, hkrati pa s strani slovenske družbe prejema še določene bonitete (zanj slovenska družba plačuje najemnino za stanovanje, nudijo mu službeno vozilo za zasebne namene). Celotni stroški plače napotenega delavca bremenijo slovensko družbo. Ali je glede dohodkov direktorja plačnik davka slovenska družba, v kateri opravlja funkcijo poslovodenja, ali mora fizična oseba sama oddati napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve v skladu z 288. členom ZDavP-2?

Odgovor:

Slovenska družba šteje za plačnika davka po 1. točki prvega odstavka 58. člena ZDavP-2 za vsa izplačila dohodkov direktorja v zvezi z opravljanjem te funkcije (torej tako za plače, nagrade in bonuse, ki jih tuje povezano podjetje zaračuna ter za bonitete iz naslova plačila najemnine za stanovanje in uporabe službenega vozila za zasebne namene bonitete, povračila stroškov, …).

Obrazložitev:

V nasprotju s primerom iz vprašanja 3, kjer napoteni delavec delo opravlja v imenu in po navodilih delodajalca, ki ga je napotil, fizična oseba, ki je v času napotitve imenovana za direktorja slovenske družbe, to funkcijo opravlja neposredno za slovensko družbo na podlagi akta o imenovanju v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Za te primere je pomemben akt o imenovanju za direktorja slovenske družbe in ne morebitni drugi pogodbeni akti med direktorjem in drugimi subjekti (npr. pogodba o zaposlitvi te osebe s povezano družbo v tujini oziroma morebitni dogovori med povezanima družbama o načinu izplačevanja dohodkov tej osebi. Slovenska družba se v tem primeru šteje za plačnika davka po 1. točki prvega odstavka 58. člena ZDavP-2, saj je v svoje breme izplačala dohodek, od katerega se izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj.

Vir: FURS - Zakon o davčnem postopku: Izvajanje 58. člena – plačnik davka (Podrobnejši opis)