Inšpekcijski nadzori s področja davkov bodo večinoma ciljno usmerjeni v odkrivanje in zmanjševanje obsega davčnih utaj in izogibanj, v izboljšanje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti ter v zmanjšanje obsega sive ekonomije.

Vir: Kriteriji za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov Finančne uprave Republike Slovenije za leto 2026 - Podrobnejši opis

V skladu s sklepom Vlade RS št. 06100-4/2015/15 z dne 2. 4. 2015, ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju.

Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) izvaja inšpekcijski nadzor na podlagi Zakona o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14, 39/22, 14/23, 47/24 – odl. US, 104/24 – ZDDV-1O in 100/25 – ZDavP-2P; v nadaljnjem besedilu: ZFU) in skladno s pravili Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US, 131/23 – ZORZFS, 100/24 in 40/25 – ZINR in 100/25) in Zakona o inšpekcijskem nadzoru – ZIN (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) ter drugimi posameznimi predpisi, ki opredeljujejo pristojnost nadzora FURS (npr. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno - ZPDZC-1 (Uradni list RS, št. 32/14, 47/15 – ZZSDT, 43/19, 121/21 – ZJN-3B in 78/23 – ZORR), Zakon o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo, 108/12, 11/14 – popr. in 40/14 – ZIN-B), Zakon o čezmejnem izvajanju storitev - ZČmIS-1 (Uradni list RS, št. 40/23 in 32/25 – ZZSDT-E), Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma – ZPPDFT-2 (Uradni list RS, št. 48/22, 145/22, 17/25 in 56/25), Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov – ZOUTPI (Uradni list RS, št. 9/17, 29/17 in 31/24), Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih - ZPreZP-1 (Uradni list RS, št. 57/12 in 61/20 – ZDLGPE), Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (Uradni list RS, št. 93/25; v nadaljnjem besedilu: ZNUZJV), predpisi, ki urejajo izvajanje posebnih ukrepov za preprečitev in odpravo posledic, prejetih pomoči in oprostitev zaradi epidemije, naravnih nesreč, energetskih pomoči, Zakonu o gozdovih - ZG (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS, 77/16 in 78/23 – ZUNPEOVE), ipd.

Sistemski nadzor zavezancev se zagotavlja z letnim načrtom, ki se pripravi z analizo tveganja in objektivnimi kriteriji, s katerimi se upošteva načelo enakomernega izvajanja inšpekcijskega nadzora vseh zavezancev za davek in načelo pomembnosti davka, ki ga zavezanec za davek prispeva v javnofinančnih prihodkih. Objektivni kriteriji so pripravljeni zlasti na podlagi statističnih metod in predhodnih ugotovitev v postopkih nadzora. Določen del letnega načrta se pripravi tudi na osnovi prejetih informacij drugih državnih organov, prijav, mednarodnih zaprosil in drugih pobud, prav tako pa določen del nadzora poteka po metodi naključnega izbora. Poleg kriterija pomembnosti posamezne dajatve v nacionalnih javnofinančnih prihodkih in proračuna Evropske unije, so se v letnem načrtu upoštevali tudi kriteriji zaščite državljanov, varnosti in varstva okolja.

Inšpekcijski nadzori s področja davkov bodo tudi v letu 2026 večinoma ciljno usmerjeni na podlagi analize tveganja v odkrivanje in zmanjševanje obsega davčnih utaj in izogibanj, v izboljšanje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti ter v zmanjšanje obsega sive ekonomije. Prioriteta izvedbe nadzora se bo določala glede na raven ocene tveganja in glede na nujnost uvedbe nadzora zaradi specifičnosti posameznega primera nadzora. Inšpekcijski nadzori se bodo izvajali na področju davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb, davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb in davka od dohodkov iz dejavnosti in drugih davkov. Načrtujejo se tudi nadzori pri zavezancih z elementi mednarodnega poslovanja, na področjih, kjer se zaznavajo različne sheme davčnega izogibanja, nadzori nenapovedanih dohodkov, nadzori področja sive ekonomije z nadzorom davčnih blagajn ter dela in zaposlovanja na črno. Vzporedno z davčnimi nadzori se bodo v inšpekciji izvajali tudi nadzori nad izpolnjevanjem obveznosti ugotavljanja dejanskega lastnika in obveznosti vpisa podatkov o dejanskem lastniku, nad spoštovanjem prepovedi gotovinskih plačil, ki presegajo vrednost 5.000 eurov ter nad obveznostjo prijave denarne obveznosti v sistem za obvezni večstranski pobot.

Nadzor na področju DDV bo usmerjen predvsem v odkrivanje sistemskih utaj DDV (t.i. MTIC utaj DDV oz. davčnih vrtiljakov), pri zavezancih z visokim tveganjem in s pomočjo mednarodne izmenjave podatkov. Obravnavani bodo tudi zavezanci, ki neupravičeno uveljavljajo odbitek DDV (fiktivni računi, zasebna raba) in tisti z neustrezno identifikacijo za DDV (neidentificirani zavezanci za DDV in zlorabe identifikacijske številke za DDV). Zaradi preprečevanja utaj bo kot že vrsto let pozornost usmerjena na družbe, ki so ustanovljene ali prodane z namenom izvajanja davčnih goljufij (t.i. speče družbe - neaktivne družbe z veljavno ID št. za DDV). V inšpekciji bodo obravnavani tudi zavezanci, pri katerih so ugotovljena visoka neskladja med podatki po davčnih obračunih ter evidencah obračunanega DDV in evidencah odbitka DDV, ter visoka neskladnost davčnih obračunov v primerjavi z vrednostjo davčno potrjenih računov. Za boj proti goljufijam na področju DDV bodo z namenom preprečevanja nadaljevanja davčnih utaj in zlorab identifikacijskih številk (ID) za DDV v inšpekcijskih nadzorih izvedeni postopki odvzema ID za DDV, ko bodo tak ukrep narekovale ugotovitve inšpekcijskega nadzora.

Na področju davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodkov iz dejavnosti bo poudarek predvsem na prenizko izkazani davčni osnovi zaradi nepravilno izkazanih prihodkov ali odhodkov ob hkratnem preverjanju vpisa v register dejanskih lastnikov in kršitev omejitev pri gotovinskem poslovanju. Nadzor bo usmerjen na zavezance, ki po podatkih FURS niso predložili obračunov DDPO/DDD, FURS pa razpolaga s podatki o verjetni davčni osnovi (npr. poslovanje preko digitalnih platform – DAC7, podatki iz sistema davčnih blagajn, promet po TRR, drugo…),na zavezance, ki v davčne obračune vključujejo nakupe blaga in storitev, ki niso povezani z opravljanjem dejavnosti ter na transakcije v povezavi z obrambnimi ukrepi iz 8a člena ZDDPO-2 – transakcije z osebami iz držav na seznamu in transakcije v povezavi s škodljivimi davčnimi aranžmaji in delovanjem posrednikov na osnovi DAC6 podatkov. Nadzorovalo se bo tudi posamezne postavke obračunov DDPO in DDD v povezavi s prenizko davčno osnovo, ki se pri analizi tveganja izkažejo kot visoko tvegana. Ob upoštevanju računovodskega, davčnega in gospodarskega (ekonomskega) vidika se bo preverjalo, ali je zavezanec sklepal posle na način, da sledi cilju pridobitve davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči. Redno se bo izvajal nadzor družb, ki prenehajo po skrajšanem postopku.

Posebna pozornost bo namenjena obvladovanju tveganj pri velikih davčnih zavezancih zlasti v povezavi z mednarodnim poslovanjem. Pomemben del nadzora davka od dohodkov pravnih oseb predstavlja nadzor transfernih cen, ki se bo izvajal zaradi zmanjševanja možnosti, da bi zavezanci z oblikovanjem transfernih cen prenašali dobiček iz države pred obdavčitvijo. Nadzor se bo izvajal pri zavezancih, kjer bo na podlagi analize rizika zaznano visoko tveganje nepravilnosti pri določanju transfernih cen, zlasti na področju opravljanja storitev s strani povezanih oseb, finančnih transakcij, neopredmetenih sredstev, poslovnih enot , preoblikovanja poslovanja in prevzemov. Nadzori bodo potekali tudi pri zavezancih, ki so del mednarodnih skupin podjetij in izkazujejo davčno izgubo ter s tem ustvarijo davčni ščit.

Na področju davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve bodo s ciljem zagotavljanja varovanja temeljnih pravic delavcev nadzori usmerjeni na delodajalce z visoko stopnjo tveganja. Nadzori bodo osredotočeni na pravilno davčno obravnavo ugodnosti danih posameznikom v obliki nakupa blaga ali storitev, pravilno davčno obravnavo visokih povračil stroškov v zvezi z delom ter zavezance, ki ne predlagajo obračunov davkov in prispevkov od dohodkov iz zaposlitev fizičnih oseb.

V okviru aktivnosti boja zoper sivo ekonomijo bo pozornost usmerjena na področje nadzora davčnih blagajn, poslovanju preko spletnih platform ter nadzoru dela in zaposlovanja na črno.

Nadzor davčnih blagajn se bo osredotočil na zavezance, ki so zavezani k davčnemu potrjevanju računov in sporočanju podatkov o prodaji blaga oz. storitev preko avtomatov, pri katerih se ugotavljajo neskladja med prejetimi podatki o davčno potrjenih računih in podatki predloženih davčnih obračunov. Nadzor davčnih blagajn je pomemben tudi za namene preverjanja zakonitosti zaposlitve in dela, pravočasne identifikacije za DDV in za ugotavljanje pravilnosti obračuna davkov in prispevkov v dejavnostih, ki se pretežno opravljajo gotovinsko.

Nadzori na področju dela in zaposlovanja na črno so pomembni za odkrivanje in preprečevanje kršitev na področju zakonitosti zaposlitve in dela ter posledično zmanjšanja obsega sive ekonomije. Inšpekcijski nadzori se bodo izvajali pri domačih in tujih posameznikih ter poslovnih subjektih. Pri delu in zaposlovanju na črno se negativne posledice odražajo v nepravilnostih obračuna davkov in prispevkov, za posameznika, ki dela ali je zaposlen na črno, pa tudi v pravicah iz delovnega razmerja in socialnih zavarovanj, ki sicer pripadajo vsakemu posamezniku, ki dela ali je zaposlen zakonito. Pri nadzoru zaposlovanja na črno izpostavljamo nadzor pri poslovnih subjektih, ki davčno potrjujejo račune, pri čemer izdajatelji gotovinskih računov nimajo ustrezne zavarovalne podlage za delo, ter delodajalcih, ki zaposlujejo na črno državljane tretjih držav. Pri nadzoru dela na črno bo poudarek na nadzoru prodaje preko spleta oz. družbenih omrežij ter poslovanja preko digitalnih platform, z namenom prepoznave dela na črno posameznikov glede prodaje blaga in storitev ter kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom. Nadzorovane bodo tudi druge dejavnosti, v katerih se posluje zlasti gotovinsko in kjer je na podlagi informacij iz okolja in izkušenj iz preteklih let zaznano večje tveganje za sivo ekonomijo. Pomemben vir za prepoznavo dela in zaposlovanja na črno bodo kot doslej tudi prejete prijave.

V inšpekciji bo nadzor usmerjen na zavezance z visokim tveganjem, ki poslujejo preko spletnih platform, nimajo oz. niso imeli registrirane ustrezne dejavnosti in/ali niso napovedali prejetih dohodkov, ali pa dohodkov niso v celoti prijavili davčnemu organu. Pri delu na črno bo poudarek na zavezancih, ki so z opravljanjem dela na črno ustvarili večjo premoženjsko korist, ki se v prekrškovnem postopku odvzame. S sistematičnim pristopom na podlagi podatkov prejetih z avtomatično izmenjavo informacij (DAC7) in primerjavo z razpoložljivimi podatki iz uradnih evidenc, se izboljšuje učinkovitost tako na področju kratkoročnega najema nepremičnin, kot tudi v nadzoru poslovanja preko ostalih digitalnih platform, ki omogočajo prodajo blaga in storitev. Upoštevajoč razvoj trgovine in globalnega trga je v okviru nadzora pri zavezancih mednarodno sodelovanje s sorodnimi organi v drugih državah in mednarodnimi organi ključnega pomena.

Davčni nadzori ustreznosti izvajanja postopkov dolžne skrbnosti in poročanja informacij o finančnih računih in nadzori izvajanja mednarodne pogodbe o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA in davčni nadzori nad poročanjem operaterjev platform se bodo v inšpekciji izvajali v primerih prepoznave visokega tveganja, ugotovljenega po analizi tveganja in na podlagi aktivnosti pozivanja ter izvedbe nadzora v kontroli.

S področja carin bodo nadzori prioritetno usmerjeni na preverjanje omejevalnih ukrepov zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini, med katerimi je EU uvedla številne uvozne in izvozne omejitve. Prioritetno se bodo izvajali tudi nadzori, povezani z ugotavljanjem izogibanja protidampinškim in izravnalnim dajatvam, zaznavanjem goljufij na področju DDV v okviru carinskega postopka 42 (oproščena davčna dobava v druge države članice), pravilnostjo prijavljanja carinske vrednosti uvoznega blaga (podvrednotenje), pravilnim uvrščanjem blaga v carinsko tarifo, ustreznostjo porekla blaga, uveljavljanjem tarifnih kvot in opustitev ter e-trgovanjem, povezanim z uvozom blaga.

Nadzori na področju trošarin bodo usmerjeni predvsem v preverjanje pravilnosti obračunavanja trošarin ter poslovanja trošarinskih zavezancev, imetnikov dovoljenj. Nadzor bo zajemal tudi področje oproščene uporabe ter upravičenost zahtevkov za vračila trošarin. Izvajali se bodo nadzori pravilnosti obračunavanja trošarine za različno blago, predvsem za pivo, alkohol in alkoholne pijače ter energente. Posebna pozornost bo namenjena odkrivanju nezakonite proizvodnje tobačnih izdelkov, nezakonitega skladiščenja in gibanja nepredelanega tobaka ter goljufij na področju energentov in alkohola v sodelovanju z drugimi državami EU (EMPACT) in državnimi organi znotraj RS. V prostorih, v katerih se nahajajo tobak, tobačni ali povezani izdelki, se bodo izvajali nadzorni ukrepi v skladu z Zakonom o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov.

Na področju okoljskih dajatev bodo prioritetni nadzori usmerjeni v preverjanje pravilnosti obračunavanja okoljskih dajatev za komunalne odpadne vode ter okoljske dajatve za obremenjevanje zraka z emisijo CO2, nadzirale pa se bodo tudi ostale okoljske dajatve.

V okviru skupne kmetijske politike se bo preverjala upravičenost izplačanih nadomestil Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada.

Na področju Zakona o gozdovih se bo preverjalo izpolnjevanje sistema potrebne skrbnosti lesa in lesnih sortimentov pri dajanju proizvodov na trg EU v skladu z Uredbo EU št. 995/2010.

Na področju nadzora iger na srečo se bo z izvajal nadzor nad preglednostjo poslovanja koncesionarjev, prirediteljev in občasnih prirediteljev odgovornim prirejanjem iger na srečo ter nadzor tveganja s področja pranja denarja, goljufij in drugih kaznivih ravnanj na področju prirejanja iger na srečo. V vlogi primarnega nadzornika se bodo izvajali neposredni in posredni inšpekcijski nadzori na področju iger na srečo. Nadzorne aktivnosti se bodo izvajale na področju klasičnih iger na srečo, na področju posebnih iger na srečo, na področju nedovoljenega prirejanja iger na srečo in področju sprejemanja ali posredovanja vplačil, oglaševanja ali opravljanja drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na srečo za osebe, ki nimajo koncesije Vlade RS. Posredni nadzor se bo izvajal preko lastnega nadzornega informacijskega sistema, v katerega so neposredno povezani informacijski sistemi vseh koncesionarjev. Primarni cilj nadzora ostaja izvajanje poglobljenega neposrednega nadzora pri prirediteljih in koncesionarjih ter nadzor na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Sekundarni cilj nadzora, ki izhaja iz prevladujočega javnega interesa zaščite igralcev, preprečevanja zasvojenosti in pranja denarja, pa je preprečevanje nedovoljenega prirejanja iger na srečo (spletne igre na srečo in igralnice na črno). Zaradi javnega interesa in zaščite interesa igralcev, se bo večji del nadzora izvajal na področju nedovoljenega prirejanja spletnih iger na srečo, tudi z uporabo ukrepa blokade spletnih strani.

Prejete pobude in prijave se v FURS centralno analizirajo in vrednotijo po objektivnih kriterijih, pri čemer je posebna teža namenjena pobudam, ki jih FURS prejema od drugih državnih organov (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Komisija za preprečevanje korupcije, Policija) ter informacijam, ki so prejete preko mednarodne izmenjave. Na tej podlagi se bodo prioritetno izvajali nadzori na podlagi utemeljenih pobud in prijav, kjer bo zaznano večje tveganje z vidika javnofinančnih prihodkov, oziroma z vidika varovanja zdravja in življenja ljudi. Kot prioritetni inšpekcijski nadzori na podlagi prejetih pobud in prijav se štejejo tudi nadzori na podlagi prijav, ki so ovrednotene z visokim tveganjem in nazori na podlagi t. i. nujnih prijav, ko gre za prijavo kršitev, kjer je kršitev možno ugotoviti le, če je nadzor izveden v določenem času oziroma na določeni lokaciji.

Ostale pobude in prijave, kjer se pri njihovi centralni analizi in vrednotenju po objektivnih kriterijih ne ugotovi večja verjetnost nespoštovanja oziroma kršitev zakonov in drugih predpisov (srednje oz. nizko tveganje), ki so v pristojnosti FURS, se v inšpekcijskih nadzorih obravnavajo le v primeru, če prejeta pobuda ali prijava sovpada z izborom zavezanca za nadzor iz drugega vzroka.

FURS v primeru ugotovljenih kršitev v okviru svoje pristojnosti izvede prekrškovni postopek. Prekrške ugotovljene v inšpekcijskih nadzorih inšpektorji sankcionirajo z izdajo plačilnega naloga. V primerih, ko je potrebna izdaja odločbe o prekršku, pa se prekrškovni postopki po podaji predlogov izvedejo v prekrškovnem kompetenčnem centru na Finančnem uradu Murska Sobota.

Sodelovanje z drugimi nadzornimi organi: Na podlagi ugotovitev v postopkih nadzora iz preteklih let, v letu 2026 FURS z drugimi inšpektorati načrtuje nadzore na naslednjih področjih:

• nadzori dela in zaposlovanja tujcev, državljanov tretjih držav (s poudarkom v tveganih dejavnostih gradbeništva, prevozništva, gostinstva …), sodelovanje s Policijo ali Inšpektoratom RS za delo
• nadzori dela in zaposlovanja na črno ter izdajanja računov v dejavnostih, kjer se opravlja pretežno gotovinsko poslovanje pri opravljanju storitev, sodelovanje s Tržnim inšpektoratom RS ali Inšpektoratom RS za delo;
• nadzori v posameznih izpostavljenih dejavnostih, kot je prodaja sadja in zelenjave na stojnicah, taksi dejavnost, javne prireditve, spletne prodaje, kjer je za učinkovit nadzor potrebno sodelovanje več inšpekcijskih organov; sodelovanje s Tržnim inšpektoratom RS, Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpektoratom RS za infrastrukturo, Inšpektoratom RS za delo, Zdravstvenim inšpektoratom RS;
• nadzori čezmejnega izvajanja storitev po Zakonu o čezmejnem izvajanju storitev, sodelovanje Inšpektoratom RS za delo in Policijo;
• nadzori na področju iger na srečo in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma z z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja Uradom RS za preprečevanje pranja denarja;
• sodelovanje v vsakoletni skupni evropski akciji trgovine z ljudmi - JAD THB (Joint Action Days Trafficking in Human Beings), katere nosilec je Inšpektorat RS za delo.
• nadzori v okviru sodelovanja v Medresorski delovni skupini za preprečevanje goljufivih in zavajajočih praks v RS na področju hrane, sodelovanje z Zdravstvenim inšpektoratom RS, Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Inšpektoratom RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Tržnim inšpektoratom RS.