S 1. januarjem 2026 se začne uporabljati 67.b člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa, da lahko delavci pred upokojitvijo delajo 80 % polnega delovnega časa in za to delo je njihova osnovna plača določena v vrednosti 90 % plače, ki so jo imeli pred začetkom krajšega delovnega časa.

Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja bodo imeli priznane v obsegu 100 % (t.i. »Ukrep 80/90/100«). Za namen priznavanja zavarovalne dobe v polnem trajanju, to je kot če bi delali s polnim delovnim časom, so ti delavci vključeni v obvezna socialna zavarovanja (pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti) s polnim delovnim časom.

Pravice iz drugih socialnih zavarovanj (pravica do bolniškega nadomestila med trajanjem delovnega razmerja, pravice iz zavarovanja na podlagi prejemanja bolniškega nadomestila po prenehanju delovnega razmerja, pravice do starševskega dopusta po prenehanju delovnega razmerja in pravice na podlagi zavarovanja za primer brezposelnosti) jim bodo pripadale v obsegu 80 %, to je v skladu z njihovo dejansko delovno obveznostjo.

Pravna podlaga: 58. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I), ki je v Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) dodal nov 67. b člen. Uporablja se od 1. januarja 2026.

Več pojasnil o Ukrepu 80/90/100 je na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Podajamo pomembnejša pojasnila o izvedbi obveznih socialnih zavarovanj za te delavce:

1. Pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi z delavcem pred upokojitvijo, ki dela 80 % polnega delovnega časa

Delodajalec in delavec, ki je dopolnil starost 60 let ali ima dopolnjenih 35 let pokojninske dobe, razen delavec iz drugega odstavka 73. člena ZDR-1, se lahko v času trajanja delovnega razmerja za polni delovni čas ne glede na drugi odstavek 49. člena ZDR-1 s spremembo pogodbe o zaposlitvi dogovorita, da bo delavec opravljal delo s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa v skladu s 67.b členom ZDR-1.

Tako pogodbo o zaposlitvi lahko delodajalec sklene tudi z delavcem, ki v letu 2026 ali v letu 2027 izpolni pogoj starosti 58 let. V nadaljnjih osmih letih do uveljavitve starosti 60 let se pogoj starosti za delavca zvišuje vsako leto za tri mesece.

V prehodnem obdobju od leta 2026 do leta 2035 tako znaša starostni pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom 80 %:

Če delavec izpolnjuje starostni pogoj, ima lahko tudi manj kot 35 let dopolnjene pokojninske dobe.

Delavec, ki ne izpolnjuje starostnega pogoja, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom 80 %, če ima dopolnjene 35 let pokojninske dobe.

Dopolnjena pokojninska doba se izkaže s potrdilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in obsega vsa obdobja pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Če je delavec dopolnil tudi pokojninsko dobo v tujini v državi članici EU ali v državi, s katero je sklenjen dvostranski sporazum o socialni varnosti, in je bila ta tuja doba tudi potrjena s strani tujega nosilca zavarovanja, bo tudi ta tuja doba upoštevana na potrdilu ZPIZ. Potrdilo o dopolnjeni pokojninski dobi se izda na podlagi zahteve zavarovanca »Predhodna pisna informacija o dopolnjeni pokojninski dobi« Postopek potrditve tuje dobe sproži sam zavarovanec pri ZPIZ.

2. Kdaj se ne sme skleniti pogodbe z delavcem pred upokojitvijo, za krajši delovni čas 80 %

2. 1 Lastniška ali upravljavska povezanost

Takšne pogodbe o zaposlitvi ne sme skleniti oseba, ki je v svoji gospodarski družbi poslovodna oseba in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi po drugem odstavku 73. člena ZDR-1.

Prepovedana je tudi sklenitev takšne pogodbe o zaposlitvi, če so delavec ali njegovi družinski člani lastniško ali upravljavsko povezani z delodajalcem, kot je določeno v 7. odstavku 67.b člena ZDR-1, krog družinskih članov, za katere mora biti izkazana nepovezanost, pa je določen v 1. do 3. alineji 2. odstavka 26. člena ZDR-1.

Izpolnjevanje tega pogoja se ob vložitvi prijave v zavarovanje izkaže z Izjavo delavca o lastniški in upravljavski nepovezanosti delavca in njegovih družinskih članov z delodajalcem. Izjavo se predloži, če je delavec zaposlen v gospodarskih družbah in pri drugih poslovnih subjektih zasebnega prava.

2. 2 Delo s krajšim delovnim časom od polnega, javna dela in poklicna rehabilitacija

Glede na to, da mora imeti delavec pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom 80 % sklenjeno delovno razmerje s polnim delovnim časom, pogodbe o zaposlitvi po 67.b členu ZDR-1 tudi ne sme skleniti delavec, ki dela s krajšim delovnim časom:

• v skladu s 65. členom ZDR-1 pri enem ali več delodajalcih, z manj kot polnim ali skupno do polnega delovnega časa,
• s pravico do krajšega delovnega časa na podlagi invalidnosti, ugotovljene v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
• s pravico do krajšega delovnega časa na podlagi predpisov o starševskem varstvu.

Takšne pogodbe o zaposlitvi tudi ne sme skleniti delavec:

• ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za javna dela (ker se z javnimi deli izvajajo posebni programi, ki jih sofinancira ZRSZ, ali pa so pogodbe o zaposlitvi za javna dela sklenjene s krajšim delovnim časom oziroma je kot udeleženec javnih del največ do ene četrtine delovnega časa vključen v programe usposabljanja in izobraževanja);
• je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije s kratkotrajnim usposabljanjem in izobraževanjem ali z izobraževanjem na ustreznih šolah in z drugimi oblikami izobraževanja (ker v tem primeru ne dela s polnim delovnim časom);
• ima ali je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s tujim delodajalcem in je bil kot zavarovanec sam zavezanec za plačilo prispevkov.

3. Prijava v zavarovanje – obrazec M-1

Za obvezna socialna zavarovanja teh delavcev je uvedena nova zavarovalna podlaga 122 – Delavec pred upokojitvijo, ki dela s krajšim delovnim časom 80 %.

Pričetek veljavnosti nove zavarovalne podlage: 1. 1. 2026, ki je prvi možni dan za prijavo v zavarovanje.

Zavarovanje s podlago 122 je dovoljeno, če je bilo pred tem sklenjeno delovno razmerje s polnim delovnim časom, torej so bili delavci zavarovani z zavarovalnimi podlagami 001, 002, 008 (če zavarovanec ni bil sam zavezanec za plačilo prispevkov), 013, 016 ali 029.

Zavarovanje s podlago 122 ni dovoljeno, če je pred tem obstajalo zavarovanje za delovno razmerje z zavarovalnimi podlagami 034, 084, 114 in 115 ali 008 (če je bil zavarovanec sam zavezanec za plačilo prispevkov).

Zavarovanje za polni delovni čas:

• rubrika 17: delovni/zavarovalni čas delavca je lahko le od 36 do 40 ur tedensko:
• rubrika 18: polni delovni/zavarovalni čas zavezanca je lahko le od 36 do 40 ur tedensko.

Delovni čas delavca v rubriki 17 in polni delovni čas zavezanca v rubriki 18 morata biti enaka.

Dokazila ob vložitvi prijave v zavarovanje:

• Aneks k pogodbi o zaposlitvi ali nova pogodba o zaposlitvi je obvezno dokazilo.
• Izjavo delavca o lastniški in upravljavski nepovezanosti delavca in njegovih družinskih članov z delodajalcem se predloži v primerih zaposlitve v gospodarskih družbah in pri drugih poslovnih subjektih zasebnega prava.
• Potrdilo o dopolnjeni pokojninski dobi se predloži, če delavec ne izpolnjuje starostnega pogoja za sklenitev pogodbe iz 67.b člena ZDR-1. Potrdilo izda ZPIZ, in sicer v njem upošteva obdobja zavarovanja v RS, v primeru dela v drugih državah članicah EU ali državah, s katerimi je sklenjen dvostranski sporazum, pa upošteva tudi s strani tujega nosilca potrjeno pokojninsko dobo.
• Izjavo delodajalca o umiku soglasja za dopolnilno delo se predloži, če je zavarovanec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi iz 67.b člena ZDR-1 zavarovan tudi po pogodbi o zaposlitvi za dopolnilno delo, s podlago 036.

Zavezanec za prijave, odjave in spremembe zavarovanja:

• poslovni subjekt, ki je organizacija oziroma gospodarska družba (zavarovalni podlagi 001, 002);
• delodajalec, ki je fizična oseba z dejavnostjo in je vpisana v poslovni register (PRS) – s. p. in samostojna poklicna dejavnost (zavarovalni podlagi 013, 029);
• organizacije, ki niso vpisane v PRS (zavarovalna podlaga 008);
• delodajalec, ki je fizična oseba brez dejavnosti ali kmet (zavarovalna podlaga 016).

Urejanje prijav, odjav in sprememb zavarovanja z M obrazci:

• za delodajalce, ki so vpisani v PRS: preko portala SPOT in preko vmesnika eHRS (ni možno preko SPOT točk)
• za delodajalce, ki niso vpisani v PRS: s papirnimi M obrazci, pri prijavno odjavni službi ZZZS.

Odjava iz zavarovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo (zavarovalna podlaga 036 – vsebinsko pojasnilo v točki 8):

• če je delavec zavarovan s podlago 036 pri drugem delodajalcu, se ob prijavi v zavarovanje s podlago 122 zahteva, da delodajalec, pri katerem je delavec delal s polnim delovnim časom, izkaže, da je umaknil soglasje za dopolnilno delo pri drugem delodajalcu;
• če je delavec zavarovan s podlago 036 pri istem delodajalcu, mora biti z dnem pred začetkom zavarovanja s podlago 122 vložena odjava iz zavarovanja na podlagi dopolnilnega dela z zavarovalno podlago 036.

4. Razporeditev dejanskega delovnega časa

Dejanski tedenski delovni čas – za delovni koledar oz. plan dela delavca: bo odvisen od tega, kakšen polni tedenski delovni čas je veljal za delavca do sklenitve pogodbe o zaposlitvi za 80% delovnega časa in ureditve zavarovanja z zavarovalno podlago 122.

Če je bil do začetka zavarovanja s podlago 122 polni delovni čas za delavca 40 ur tedensko, bo dejanska tedenska delovna obveznost po podlagi 122 znašala 32 ur tedensko. Če pa je za delavca veljal 36-urni polni delovni čas, bo imel dejansko tedensko delovno obveznost lahko 28,80 ur (če ne bo zaokrožitve) ali 29 ur (če bo zaokrožitev na cele ure).

Delodajalcu in delavcu se prepusti dogovor o razporeditvi delovnega časa in začasni prerazporeditvi delovnega časa, ki je lahko v polnih ali nepolnih urah na dan oziroma na teden ter neenakomerna v posameznem tednu ali v daljšem obdobju, število ur neenakomerno prerazporejenega delovnega časa mora biti določeno in izravnano v skladu z določbami ZDR-1.

V prijavah in odjavah zavarovanja in pri poročanju v obračunih davčnega odtegljaja (REK-O, polja M01 do M10) se navede število ur v celih (polnih) urah, zaokroženo.

5. Davčna obravnava plače in nadomestila plače v povezavi z ukrepom 80/90/100

Delodajalec delavcu izplačuje plačo v višini 90 % plače, ki mu pripada za polni delovni čas. Izplačilo plače in nadomestilo plače se v izplačani višini všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja od katerega se obračuna, odtegne in plača akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost. Podrobno pojasnilo glede davčne obravnave je objavljeno na spletnih straneh FURS; Dohodek iz delovnega razmerja

Določba četrtega odstavka 144. člena ZPIZ-2 (najnižja osnova za plačilo prispevkov) se nanaša na plače in vsa nadomestila plač, tudi plače v primeru koriščenja ukrepa 80/90/100 po ZUTD oziroma 67.b členu ZDR-1. Glede na to, da se v teh primerih, ko delavec dela 80 % polnega delovnega časa plača izplača v višini 90 % se najnižja osnova ustrezno zmanjša in znaša 90 % zakonsko določenega zneska, ki je določen v višini 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Najkasneje na dan izplačila dohodka mora delodajalec davčnemu organi predložiti obračun davčnega odtegljaja (REK obrazec). Podatki v REK obrazcu se izpolnjuje glede na dejansko izvedeno izplačilo plače in nadomestila. Izplačana plača predstavlja osnovo za obračun davkov in se vpiše v polje A052 in A062. Podrobno pojasnilo v zvezi s predlaganjem REK obrazcev je objavljeno na spletnih straneh FURS Obračun davčnega odtegljaja REK-O obrazec in postopek oddaje prek eDavkov.

V obračunu davčnih odtegljajev se podatki vpišejo na enak način kot za zavarovanca, ki dela s krajšim delovnim časom po 67. členu ZDR-1 – vpiše se število ur dejansko opravljenega dela in znesek prejetega dohodka. Za zavarovanca niso določene posebne oznake.

Podrobnejša pojasnila o poročanju podatkov za oblikovanje prijave podatkov o osnovah (podatki v poljih M01 do M10 na obrazcu REK-O) so objavljena na spletni strani FURS:  Podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov na REK-1 in REK-O obrazcih.

6. Posebnosti pri pripravi eObračuna nadomestil plač

Ure na zahtevku za refundacijo:

Ker bo za skupino delavcev z zavarovalno podlago 122 vedno veljal nižji dejanski in mesečni fond ur kot za ostale delavce (znašal bo 80 % polne mesečne obveznosti kot jo imajo ostali), morajo biti na ločenem zahtevku za refundacijo.

Če delodajalec uporablja fiksni obračun, mora biti ustrezno prilagojena (znižana) tudi povprečna mesečna obveznost.

Tip delovnega koledarja

Na eObračunu znotraj eZahtevka za refundacijo je za zavarovalno podlago 122 možna samo izbira delovnega koledarja ''3-posebni koledar'' (ne more biti možno izbrati splošnega koledarja 5x8 ali 5x7+5, saj delavec nikoli ne bo dejansko delal 40 ur tedensko, ampak največ 28,80 - 32 ur).

Urna osnova za delo (zgornji limit) - polje ZnUrnaOsnova

Urna osnova za delo (zgornji limit), se izračuna iz bruto plače, ki bi jo dobil delavec s podlago 122, če bi delal (njegova bruto plača znaša 90 % plače za poln delovni čas),

Najvišje nadomestilo in najnižje nadomestilo (spodnji limit) v breme ZZZS

Tudi pri zavarovalni podlagi 122 za določitev najvišjega in najnižjega nadomestila v breme ZZZS uporabljajo določbe ZZVZZ in ZIUZDS. Za polno dejansko mesečno delovno obveznost delavca s podlago 122 (ki znaša 80 % njegovega polnega zavarovalnega časa) velja, da je:

• najnižje nadomestilo v breme ZZZS v višini 60% minimalne plače,
• najvišje nadomestilo v breme ZZZS v višini 2,5-kratnika povprečne plače.

Če nadomestilo bremeni ZZZS za manj dni oz. ur od polne dejanske/povprečne mesečne delovne obveznosti delavca, se oba parametra preračunata na dejanske/normirane ure v breme ZZZS.

Izdaja eBOL

Če bo zavarovanec zadržan od dela v določenem obdobju za njegovo polno dejansko delovno obveznost (28,80–32 ur tedensko), se izda eBOL za polni delovni čas.

Za krajši delovni čas se eBOL izda le:

• v primeru, da je zavarovanec zmožen za delo zaradi bolezni ali poškodbe za določeno število ur, ki je krajše od dnevne delovne obveznosti (npr. zmožen za delo 4 ure na dan) oziroma
• v primeru, da je zavarovanec zadržan od dela zaradi nege ali spremstvo za določeno število ur, ki je krajše od dnevne delovne obveznosti (npr. zadržan od dela zaradi nege 4 ure na dan).

7. Priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po prehodni določbi 158. člena ZPIZ-2O

Zavarovancu, ki dela 80 % polnega delovnega časa kot delavec pred upokojitvijo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, se čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju na delu s krajšim delovnim časom od polnega, šteje kot polni delovni čas tako, da je v času, ko dela s krajšim delovnim časom, vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim časom.

Temu zavarovancu se plača, ki jo prejme v posameznem letu zavarovanja za delo s krajšim delovnim časom od polnega, za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas.

To pomeni, da se število ur preračuna iz dejanskega števila ur dela ali prejemanja nadomestil za 80 % polnega delovnega časa na 100 % polnega delovnega časa, dejansko prejeti znesek plače, ki predstavlja 90 % plače za polni delovni čas, pa se preračuna na znesek, ki ustreza 100 % plače za polni delovni čas. Izračun izvede ZPIZ ob uveljavitvi pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

8. Razmerje med ukrepom 80/90/100 in dopolnilnim delom

Po 1. odstavku 147. člena ZDR-1 »Delavec, ki dela polni delovni čas, sme izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem (…)«, kar pomeni, da v primeru vstopa v ukrep 80/90/100 ni več izpolnjen pogoj dejanskega dela s polnim delovnim časom in takrat preneha osnovni pogoj za obstoj pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo.

Zato se ob prijavi v zavarovanje s podlago 122 zahteva, da delodajalec, pri katerem je delavec delal s polnim delovnim časom, izkaže, da je umaknil soglasje za dopolnilno delo pri drugem delodajalcu.

Če gre za dovoljeno dopolnilno delo pri istem delodajalcu (po zakonu, ki ureja visoko šolstvo), mora biti z dnem pred začetkom dela po 67.b členu ZDR-1 vložena odjava iz zavarovanja na podlagi dopolnilnega dela z zavarovalno podlago 036.

9. Nadurno delo v času ukrepa 80/90/100

V 4. odstavku 67.b člena ZDR-1 je določeno: »Ne glede na 199. člen ZDR-1 delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom, ne more podati soglasja k nadurnemu delu in z delodajalcem ne sme skleniti druge pogodbe o opravljanju dela.«.

Vir: ZZZS