Ob uvedbi pravice do zimskega regresa se pojavljajo različna vprašanja - nekaj jih je zbranih in odgovorjenih v nadaljevanju.

Z Zakonom o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (Uradni list RS, št. 91/25; v nadaljnjem besedilu: ZPZR), ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 19. 11. 2025 in začel veljati 20. 11. 2025, se določa nova delovnopravna pravica, to je pravica delavcev do zimskega regresa, in ureja davčno obravnavo tega prejemka.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pripravili odgovore na pogosta vprašanja:

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

1. Ali sem upravičen do zimskega regresa, če mi je delodajalec za leto 2025 že izplačal »božičnico« oz. plačilo poslovne uspešnosti?

Da. Z ZPZR se je določila nova delovnopravna pravica, ki ni del plače, ampak gre za drug prejemek iz delovnega razmerja, enako kot regres za letni dopust. Plačilo poslovne uspešnosti (poimenovano tudi trinajsta plača, božičnica, ipd.) ni določeno z zakonom, ampak se določa v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti, podjetniških kolektivnih pogodba in v pogodbah o zaposlitvi, po naravi pa je del plače in je odvisno od poslovnega uspeha gospodarskega subjekta. Na drugi strani pa je izplačilo zimskega regresa vezano izključno na status delavca.

2. Ali mi pripada zimski regres, če mi je delovno razmerje že prenehalo oziroma sem se upokojil pred decembrom?

Da. Zimski regres je pravica, ki za tekoče leto pripada vsem delavcem, ki so imeli v tekočem letu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ne glede na to, da je morebiti ta prenehala pred mesecem decembrom v tekočem koledarskem letu.

3. Zakaj zimskega regresa ni za samostojne podjetnike, kmete, samozaposlene v kulturi, družinske oskrbovalce?

Zimski regres je delovnopravna pravica, ki je vezana na sam status delavca in kot taka ni predvidena tudi za osebe, ki delo opravljajo na drugih pravnih podlagah.

4. Ali mi pripada zimski regres, čeprav delodajalec nima sredstev za plačilo (predvsem vprašanja iz zavodov)?

Da. Pravica do zimskega regresa ni pogojena z obstojem zadostnih sredstev pri delodajalcu. Če delodajalec nima sredstev, pa lahko, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, zaradi nelikvidnosti določi kasnejši rok izplačila zimskega regresa, in sicer najkasneje do 31. marca naslednjega koledarskega leta.

5. Ali mi pripada zimski regres, če sem bil zaposlen celo koledarsko leto, vendar pri različnih delodajalcih in kdo ga mora izplačati?

Da. V skladu z načelom sorazmernosti vsak delodajalec delavcu izplača sorazmeren del zimskega regresa glede na trajanje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. V primeru, da je delavec zaposlen celotno koledarsko leto, je upravičen do celotnega regresa, vsak posamezni delodajalec pa mu je dolžan izplačati sorazmeren del.

6. Delavec je zaposlen za krajši delovni čas. Ali mu pripada celoten zimski regres?

Ne. V primeru zaposlitve za krajši delovni čas na podlagi 65. člena ZDR-1 (klasični krajši delovni čas, ki ni posledica uveljavljanja pravice do krajšega delovnega časa na podlagi posebnih predpisov) je delavec upravičen do sorazmernega dela zimskega regresa. V primeru, da je delavec zaposlen za polovični delovni čas, je torej upravičen do polovice zimskega regresa.

7. Kdaj mi mora biti zimski regres izplačan, če sem bil zaposlen od 1. 1. 2025 do 31. 7. 2025?

Zimski regres za koledarsko leto 2025 mora biti izplačan do 18. 12. 2025.

Izjema je možna v primeru nelikvidnosti delodajalca, ko je mogoče izplačilo do 31. 3. 2026, ter v primeru izpolnjevanja pogojev iz 10. člena ZPZR, ko je mogoč zamik izplačila ¾ zimskega regresa najkasneje do 31. 3. 2026.

8. Ali pripada zimski regres delavcu, ki se bo zaposlil 15. 12. 2025?

Da. Zimski regres za koledarsko leto (oziroma njegov sorazmerni del) pripada vsem delavcem, ki so (bili) zaposleni v koledarskem letu.

9. Ali sem upravičen do zimskega regresa, če opravljam delo preko javnih del?

Da. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena zaradi opravljanja javnih del, se sklene ob upoštevanju posebnosti glede višine plačila za delo, trajanja letnega dopusta in razlogov za njeno prenehanje, ki so določeni v Zakonu o urejanju trga dela. V skladu z drugim odstavkom 52. člena navedenega zakona mora izvajalec javnih del udeležencu javnih del poleg plače v določeni višini, izplačati tudi druge prejemke iz delovnega razmerja.

10. V mesecu septembru 2025 smo ustanovili novo podjetje, ki ima zaposlene delavce od sredine oktobra. Ali je tudi njim potrebno izplačati zimski regres in v kakšnem obsegu?

Da. Pravica do zimskega regresa je vezana na sam status delavca in ni pogojena z »daljšim obstojem delodajalca«. Delodajalec je dolžan delavcem, ki so pri njem zaposleni del koledarskega leta, izplačati sorazmeren del zimskega regresa.

11. Kako je z zimskim regresom v primeru osebe, ki ni delavec, je pa upravičen do pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva?

Pravica do zimskega regresa je vezana na sam status delavca (velja pojasnilo kot pri odgovoru na 3. vprašanje).

12. Ali je zimski regres obdavčen, če ga je delodajalec izplačal v višini, ki presega polovico minimalne plače?

Odvisno. Pod predpostavko, da delodajalec v davčnem letu ni izplačal plačila za poslovno uspešnost ali jo je izplačal enkrat, poleg tega pa je enkrat izplačal še zimski regres, ki presega minimalno določeno višino, ter je pravica do zimskega regresa nad zakonskim minimumom določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, se razlika izplačanega zimskega regresa nad minimalno višino ne všteva v osnovo za dohodnino, če ne presega 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Vir: MDDSZ