Državni Zbor je 11. novembra 2025 na izredni seji sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), s katerim se spreminjajo pogoji za vstop in izstop iz sistema normiranih odhodkov.

ZPZR je bil v Uradnem listu RS objavljen 19. novembra 2025 (Uradni list RS, št. 91/25), veljati pa je začel 20. novembra 2025. Novosti iz ZPZR veljajo že za davčno leto 2026.

I. Spremembe pri vstopu v sistem normiranih odhodkov

Skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZPZR se spreminjajo prihodkovni pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov. Zavezanec, ki bo za leto 2026 želel preiti iz ugotavljanja davčne osnove po dejanskih odhodkih v ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, bo to lahko storil pod pogojem, da njegovi prihodki ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v letu 2025:

• ne bodo presegali 50.000 evrov (prej 30.000 evrov), ali
• ne bodo presegali 120.000 evrov (prej 60.000 evrov) in je bil zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev;
• ne bodo presegali 120.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva (prej 60.000 evrov), ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodarstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v primerih zavezancev iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 (kmečka gospodinjstva, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih/normiranih odhodkih)

Bistvena novost: S tretjim odstavkom 6. člena ZPRZ se za vstop v sistem normiranih odhodkov dodaja tudi nov pogoj, in sicer davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ne bodo mogli priglasiti zavezanci, ki so v določenem obdobju pred priglasitvijo prenehali opravljati dejavnost oziroma so izstopili iz sistema normiranosti. Kot določa tretji odstavek, lahko zavezanec priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če je od izstopa iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ali od prenehanja opravljanja dejavnosti preteklo več kot pet davčnih let, pri čemer se davčno leto prenehanja opravljanja dejavnosti ne upošteva (poleg tega morajo biti izpolnjeni tudi prihodkovni pogoji). V prehodnih določbah, in sicer v drugem odstavku 20. člena ZPRZ, je dodatno določeno, da se omenjena določba uporablja za vse izstope iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, za vsa prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma za vsa prenehanja ugotavljanja davčne osnove po drugem odstavku 47. člena ZDoh-2 od 1. januarja 2026 dalje. Drugače povedano, zavezanec bo lahko (ponovno) vstopil v sistem normiranosti (ob izpolnjevanju prihodkovnega pogoja), če je izstopil iz sistema normiranih odhodkov oz. prenehal opravljati dejavnost v letu 2025 ali prej.

Primeroma to pomeni, da zavezanec, ki bo 10. januarja 2026 prenehal z opravljanjem dejavnosti (zaprtje s.p., deregistracija sobodajalstva, ipd.), nato pa bo s 1. junijem 2026 ponovno registriral dejavnost, normiranosti ne bo mogel priglasiti. Glede na določbo tretjega odstavka, bo omenjeni zavezanec normiranost lahko priglasil (ob predpostavki, da bo dejavnost kontinuirano registrirana celoten čas), šele s 1. januarjem 2032.

II. Spremembe pri izstopu iz sistema normiranih odhodkov 

Skladno s trinajstim odstavkom 6. člena ZPRZ, mora zavezanec za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih mora voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let presega:

• 120.000 evrov v primeru izpolnjenega pogoja obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih (»redni s.p.« v obeh predhodnih letih),
• 50.000 evrov v primeru neizpolnjenega pogoja obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih (»popoldanski s.p.« v obeh predhodnih letih),
• 85.000 evrov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka (v enem letu »redni s.p.«, v drugem letu »popoldanski s.p.«),
• 120.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz šestega odstavka tega člena.

Navedeni pogoji se tako upoštevajo že za izstop v letu 2026 na podlagi povprečja prihodkov za leti 2024 in 2025.

Novost: Skladno s štirinajstim odstavkom 6. člena ZPRZ se pri ugotavljanju povprečja prihodkov iz dejavnosti, po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let, upošteva tudi predhodno davčno leto, v katerem zavezanec sicer ni opravljal dejavnosti, se pa v takem primeru šteje, da so prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v tem davčnem letu enaki nič. 

Navedeno pomeni, da bodo zavezanci, ki bodo že s prvim letom poslovanja presegli povprečje iz trinajstega odstavka, že po prvem letu morali izstopiti iz sistema normiranih odhodkov. Primeroma to pomeni, da bo zavezanec, ki je začel poslovati 1. 6. 2025 (pogoj obveznega zavarovanja iz naslova samozaposlitve neprekinjeno za 9 mesecev v letu 2025 ne bo izpolnjen), in bo v letu 2025 dosegel 110.000 evrov prihodkov, za leto 2026 moral izstopiti iz sistema normiranih odhodkov.

Izračun (registracija 1. 6. 2025):
- 0 evrov za leto 2024 (prihodki predhodnega leta, ko zavezanec ni opravljal dejavnosti so enaki nič)
- 110.000 evrov v letu 2025 (poslovanje od 1. 6. 2025 do 31. 12. 2025)
Povprečje dveh zaporednih let: 0 eur (2024) + 110.000 eur (2025) = 55.000 evrov
Zavezanec bo za leto 2026 moral izstopiti iz sistema normiranih odhodkov, ker presega povprečje 50.000 evrov v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih. 

III. Sprememba davčne stopnje pri zavezancih, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov 

Sedmi člen ZPRZ prinaša tudi spremembo davčne stopnje pri zavezancih, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Nova, progresivna davčna lestvica bo veljala za davčne obračune za leto 2026 in naprej, in sicer:

- Pri zavezancih, ki so v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji:
• Do vključno davčne osnove v višini 72.000 evrov znaša stopnja dohodnine 20 odstotkov;
• Nad 72.000 evrov davčne osnove znaša stopnja dohodnine 35 odstotkov (samo za del ki presega 72.000 evrov).

- Pri zavezancih, ki so v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji:
• Do vključno davčne osnove v višini 33.000 evrov znaša stopnja dohodnine 20 odstotkov;
• Nad 33.000 evrov davčne osnove znaša stopnja dohodnine 35 odstotkov (samo za del ki presega 33.000 evrov).

- Pri zavezancih iz šestega odstavka prejšnjega člena dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.3. poglavja ZDoh-2, na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji:
• Do vključno davčne osnove v višini 72.000 evrov znaša stopnja dohodnine 20 odstotkov;
• Nad 72.000 evrov davčne osnove znaša stopnja dohodnine 35 odstotkov (samo za del ki presega 72.000 evrov).

Primer: Zavezanec v letu 2026 doseže 130.000 evrov prihodkov in izpolnjuje pogoj polnega zavarovanja za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 9 mesecev (tako imenovani redni s.p.)

Izračun priznanih normiranih odhodkov skladno z 59. členom ZDoh-2:
80 odstotkov do 60.000 evrov = 60.000*0,8 = 48.000 evrov normiranih odhodkov
0 odstotkov nad 60.000 evrov = 70.000*0 = 0 evrov normiranih odhodkov
Skupaj priznani normirani odhodki: 48.000 evrov

Izračun davčne osnove
Prihodki po pravilih o računovodenju – priznani normirani odhodki = Davčna osnova 
130.000 evrov – 48.000 evrov = 82.000 evrov

Izračun dohodnine
20 odstotkov do davčne osnove 72.000 evrov = 72.000*0,2 = 14.400 evrov
35 odstotkov nad davčno osnovo 72.000 evrov = 10.000*0,35 = 3.500 evrov
Zavezanec v konkretnem primeru pri prihodkih 130.000 evrov plača 17.900 evrov dohodnine.

Finančna uprava Republike Slovenije