Vlada je na dopisni seji, ki je potekala 30. 10. 2025, določila besedilo predloga Zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ta prenavlja tudi t. i. sistem normirancev.

Sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov je poenostavljen način določanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. Namenjen je predvsem administrativni poenostavitvi v začetnih fazah poslovanja in pri majhnem obsegu poslovanja. Ker se je izkazalo, da sistem prinaša različne anomalije, je bil v preteklosti večkrat prilagojen - nazadnje s spremembo Zakona o dohodnini, ki se je začela uporabljati z letošnjim davčnim letom in s katero je bil med drugim znižan prag za vstop in ohranitev v sistemu normiranih odhodkov.

V razpravah, ki so sledile zadnji spremembi, pa je bil izpostavljen zlasti demotivacijski vpliv zniževanja pragov za vstop in obstanek v sistemu na posameznike, da bi širili svojo dejavnost.

Cilj predlaganih sprememb v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je omilitev določenih tveganj obstoječega sistema, povezanih z omejevanjem vstopa v sistem normiranih odhodkov, zmanjšanjem sive ekonomije ter povečanjem motivacije za širitev podjetniške aktivnosti. Hkrati pa se predlaga tudi naslovitev določenih anomalij sistema, ki omogočajo zlorabo sistema z zaporednimi vstopi in izstopi iz sistema. Predlaga se:

• zvišanje prihodkovnega pogoja za vstop v sistem za t. i. polne normirance s sedanjih 60.000 evrov na 120.000 evrov ter za t. i. popoldance s sedanjih 30.000 evrov na 50.000 evrov;
• zvišanje prihodkovnega pogoja povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema, in sicer na 120.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. polni normiranec, na 50.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. popoldanec, in na 85.000 evrov za vse ostale zavezance;
• prehod iz obdavčitve z enotno davčno stopnjo na progresivno davčno stopnjo 20 odstotkov in 35 odstotkov nad določeno davčno osnovo (prehod na višjo stopnjo pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 120.000 pri t. i. polnih normirancih, ter pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 50.000 evrov pri t. i. popoldancih);
• spremembo načina obravnave davčnega leta začetka opravljanja dejavnosti pri presojanju pogojev za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov (upoštevajo se tudi prihodki, doseženi v prvem letu poslovanja) ter vzpostavitev petletnega obdobja za ponovni vstop v sistem. Navedeni spremembi naslavljata anomalije sistema oziroma zlorabe, ki jih je zaznal davčni organ. 

Vir: Ministrstvo za finance