Poslanke in poslanci so po odložilnem vetu Državnega sveta ponovno potrdili novelo Zakona o splošnem upravnem postopku. Ta bo omogočila učinkovitejše vodenje upravnih postopkov, kar med drugim pomeni hitrejšo pot od začetka postopka do izdaje odločbe. Zakon bo začel veljati tri mesece po objavi v Uradnem listu.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I) optimizira procesna pravila, organe in stranke administrativno razbremenjuje ter povečuje obseg elektronske komunikacije. ZUP se s tem prilagaja sodobnemu načinu življenja in vzpostavlja pravno podlago za širšo uporabo sredstev elektronske komunikacije ter avtomatizacijo procesov. S tem bo omogočeno bolj učinkovito vodenje upravnih postopkov, s čimer bo upravni postopek postal prijaznejši za uporabnike, hkrati pa bo razbremenil zaposlene na organih, ki bodo lahko več svojega časa namenili vsebinskemu odločanju. ZUP-I je korak k posodobitvi poslovanja javne uprave, kar prinaša koristi tako državljanom kot poslovnemu okolju.

Cilj sprememb je vzpostaviti pravne podlage za to, da bodo upravni organi lahko učinkoviteje in hitreje vodili upravne postopke. Posledično bodo stranke hitreje prejele upravno odločitev, upravni organi pa bodo lahko optimizirali svoje delovanje. mag. Franc Props, minister za javno upravo

Kot je tekom sprejemanja novele večkrat poudaril minister za javno upravo mag. Franc Props, po mnogih letih ne gre za površinske popravke pač pa večje vsebinske spremembe zakona, ki so odziv na realne družbene in tehnološke potrebe, in ki so sledile večletnim opozorilom državljanov, predvsem pa gospodarstva, o prevelikih administrativnih obremenitvah.

Predlog zakona je premišljen in prinaša rešitve, ki so usmerjene v prihodnost. Omogoča večjo učinkovitost upravnih postopkov ter jih prilagaja potrebam sodobne družbe, tehnologije in pravne države.« mag. Franc Props, minister za javno upravo

V Sloveniji je na leto izdanih več kot deset milijonov upravnih odločb. Zato je ZUP eden tistih zakonov, s katerim se prej ali slej sreča sleherni državljan oziroma državljanka, saj ureja temeljna procesna razmerja med upravnimi organi, občinami in nosilci javnih pooblastil na eni strani ter strankami na drugi strani.

Ob pripravi zakona je bilo veliko pozornosti namenjene temu, da se s spremembami ni posegalo v temeljna načela upravnega postopka, zapisane spremembe pa so bile skrbno tehtane v razmerju do pravic strank. Novela je primerljiva z najboljšimi upravnimi praksami v drugih državah Evropske unije (EU). Sledi sodobnim trendom digitalizacije, poenostavitve in večje učinkovitosti upravnih postopkov, hkrati pa ohranja visoko raven pravne varnosti in procesnih jamstev.

Pomembnejše spremembe, ki jih prinaša novela ZUP

Za poslovne subjekte se uvaja obvezno elektronsko vročanje v varni elektronski predal

Dejstvo je, da poslovni subjekti (to so na primer gospodarske družbe, samostojni podjetniki, društva in druge pravne osebe) z državo v nekaterih upravnih postopkih že zdaj poslujejo le elektronsko. Zdaj se ta obveznost, ki je hkrati prednost, širi na vse upravne postopke. V praksi to pomeni, da bo morala vsaka pravna oseba imeti varni elektronski predal – tistim, ki ga še nimajo, ga bo brezplačno zagotovila država. Elektronsko vročanje bo razbremenilo tako poslovne subjekte, ki bodo dokumente lažje prevzemali in z njimi upravljali, kot tudi organe (enostavnejše in hitrejše, pa tudi okoljsko bolj sprejemljivo poslovanje). Tovrstno poslovanje se bo uveljavilo v enem letu od uveljavitve zakona. Pri tem poudarjamo, da bo obvezno le elektronsko vročanje, medtem ko bodo vlogo še vedno lahko vložili tudi v fizični obliki.

Za fizične osebe se pri elektronskem vročanju ne spreminja ničesar, organi bodo vročali elektronsko zgolj tistim, ki bodo za to izrazili interes.

Spremembe pri vročanju dokumentov v fizični obliki

Če naslovniku dokumenta ni mogoče vročiti osebno v roke, se mu ga pusti v hišnem predalčniku. Povedano enostavneje: zdaj je pismonoša ob neuspeli vročitvi pošiljko odnesel na pošto, kjer je naslovnika čakala 15 dni; če je ta ni prevzel, mu jo je pismonoša vrgel v hišni predalčnik. Po novem bo pismonoša, če naslovnika ne bo doma, dokument takoj vrgel v hišni predalčnik in prejemniku ponj ne bo več treba hoditi na pošto. Ob tem se fikcija vročitve iz 15 skrajša na 7 dni, kar pomeni, da se po sedmih dneh šteje, da je pošiljka vročena. Ob tem pa je treba poudariti, da se sočasno podaljšuje rok za pritožbo iz 15 na 21 dni, tako da se za stranke, ki se s prejeto odločitvijo ne strinjajo, skupni čas za vročitev in pripravo ter vložitev pritožbe bistveno ne spreminja.

Samodejna izdaja potrdil iz uradnih evidenc

Zakon bo omogočil, da se potrdilo iz uradnih evidenc v elektronski obliki lahko izda samodejno. Zahtevo za izdajo potrdila bodo zainteresirani lahko vložili prek eUprave ali drugega informacijskega sistema. To na eni strani pomeni veliko razbremenitev za zaposlene, ki zdaj pripravljajo in izdajajo potrdila, in na drugi strani prednost za stranke, saj avtomatizacija postopek skrajša na nekaj minut.

Vlaganje vlog – povečanje dostopnosti za elektronsko poslovanje

Zakon povečuje dostopnost za elektronsko poslovanje oziroma oddajo vlog. Po trenutni ureditvi velja, da za elektronsko oddajo vloge vložnik potrebuje kvalificiran elektronski podpis. Po novem bi vlogo lahko oddali tudi z naprednim elektronskim podpisom. Take vrste podpis zagotavlja zadostno stopnjo zanesljivosti, obenem pa ga uporablja več ljudi kot kvalificirano digitalno potrdilo, zato bodo storitve prebivalcem bolj dostopne.

Še pomembnejša novost pa bo omogočila, da vloge v elektronski obliki lahko vložijo tudi tisti, ki elektronskih podpisov nimajo ali jih ne znajo ali ne morejo uporabljati. Zakon namreč omogoča, da se istovetnost vložnika lahko ugotovi preko posebnega informacijskega sistema (centralna storitev za elektronsko prijavo in elektronski podpis), kjer se bo istovetnost vložnika vloge ugotavljala s preverjanjem ujemanja podatkov, ki jih navede vložnik s podatki v uradnih evidencah (to je ujemanje osebnega imena, EMŠO, davčne številke, številke osebne izkaznice, potnega lista ali vozniškega dovoljenja). Gre za podatke, ki so praviloma znani le njihovim imetnikom, zato bodo omogočili zadovoljivo identifikacijo vložnika.

Odločba brez obrazložitve

Zakon uvaja možnost, da organ lahko izda odločbo brez obrazložitve, ko se zahtevi stranke ugodi in temu nihče ne nasprotuje. Se pravi, organom ne bo več treba pisati dolgih obrazložitev odločb, če se zahtevi ugodi, kot je to potrebno po trenutni ureditvi. Izkušnje kažejo, da stranke, ki je z zahtevkom uspela, največkrat obrazložitev ne zanima. Vseeno se tistim, ki bi se z razlogi želeli seznaniti, to še naprej omogoča.

Obrazložitev odločbe je temelj za vlaganje pravnih sredstev, a če zaradi okoliščin uporaba pravnih sredstev realno ni pričakovana, pisanje obrazložitve nima dodane vrednosti, hkrati pa po nepotrebnem obremenjuje organ. S tem organom omogočimo, da se namesto pisanja obrazložitev osredotočijo na druge zadeve.

Ustne obravnave prek videokonference

Z zakonom bo omogočeno izvajanje ustne obravnave prek videokonference, kar bo lahko bistveno pospešilo postopek, hkrati pa zmanjšalo stroške tako na strani organa kot osebe, ki bi sicer morala priti na obravnavo. Ni namreč vedno nujno, da bi stranke in priče z namenom ugotavljanja in razčiščevanja dejanskega stanja vsakokrat hodile k organu, če se lahko srečajo virtualno, prek računalnika ali telefona s kamero.

Pripravljalni – posvetovalni narok

Zakon uvaja novost, to je pripravljalni – posvetovalni narok. Tega organ lahko skliče, če oceni, da bi s predstavitvijo postopka, dejstev in posledic morebitne odločitve še pred ustno obravnavo lahko na manj formalen način odpravil dvome, vprašanja, negotovost in strahove strank, ki posledično vplivajo na potek postopka. Takšen »sestanek« ne bi bil obremenjen s strogimi formalnimi zahtevami za izvedbo ustne obravnave, zato bi v kompleksnih postopkih lahko omogočil hitrejše sporazumevanje in posledično tudi hitrejši zaključek postopka.

Vir: Ministrstvo za javno upravo