Podjetja v Sloveniji se bodo v prihodnjih letih soočila z obsežnim valom lastniških prenosov, ob tem pa številni lastniki podjetij pred upokojitvijo še nimajo izdelanih načrtov nasledstva. To sta glavni ugotovitvi ciljno-raziskovalnega programa »Analiza lastniških struktur v slovenskem gospodarstvu in potenciala za spodbujanja družbeno-odgovornega lastništva«.

Večdisciplinarni raziskovalni program sta sofinancirala Ministrstvo za solidarno prihodnost in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Izvedla ga je Univerza v Ljubljani (Fakulteta za družbene vede v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto).

Pomanjkanje načrtov nasledstva in visoka starostna struktura

Rezultati so pokazali, da več kot dve tretjini podjetij (67,1 odstotka), katerih lastniki so starejši od 65 let, nima pripravljenega načrta za prenos lastništva. V Sloveniji, kjer prevladujejo družinska podjetja (po raziskavi je takšnih približno 76 odstotkov podjetij), to predstavlja resno tveganje za stabilnost gospodarstva. Po podatkih agencije SPIRIT Slovenija pa je samo devet odstotkov potomcev zainteresiranih za prevzem podjetja, čeprav je družinsko nasledstvo še vedno najbolj zaželena oblika prenosa.

Več kot polovica lastnikov podjetij (51,5 odstotka) je starejših od 56 let, skoraj petina (19,2 odstotka) pa jih je že presegla 65 let. To pomeni, da bo več kot tisoč podjetij v prihodnjem desetletju menjalo lastnike, vendar obenem še nimajo načrtov glede lastniškega nasledstva. To odpira prostor za strateški razmislek glede tega, kakšno obliko lastništva si želimo razvijati v prihodnje.

Starost lastnikov in obstoj načrtov nasledstva

Več kot polovica lastnikov podjetij je starejših od 56 let. Kljub visoki starostni strukturi lastnikov, pa več kot dve tretjini lastnikov starejših od 65 let nima pripravljenih načrtov glede lastniškega nasledstva

Okvir: Ključne ugotovitve raziskave

• Močna prisotnost družinskih podjetij: 76 odstotkov podjetij se identificira kot družinska.
• Starost lastnikov: več kot polovica lastnikov (51,5 odstotka) je starejših od 56 let, skoraj petina (19,2 odstotka) pa jih je že presegla 65 let. To pomeni, da bo v prihodnjem desetletju lastnika zamenjalo več kot tisoč podjetij.
• Pomanjkanje načrtov nasledstva: kar 67,1 odstotka podjetij, katerih lastniki so starejši od 65 let, nima pripravljenega načrta lastniškega nasledstva.
• Visoka koncentracija lastništva: največ slovenskih podjetij ima enega (44,4 odstotka) ali dva lastnika (30,7 odstotka). Povprečni delež največjega lastnika znaša 75,6 odstotka, mediana celo 90 odstotkov.
• Pozitiven pogled na solastništvo zaposlenih: podjetniki so kot prednosti izpostavili višjo motivacijo in pripadnost zaposlenih, boljšo produktivnost, stabilnost v krizah in večji ugled podjetja.
• Načini prenosa lastništva: najbolj priljubljeno je družinsko nasledstvo, sledita prodaja konkurenčnemu podjetju in odkup s strani zaposlenih, kar kaže na potencial za razvoj tovrstne oblike prenosa.

Preferenčni načini umika lastnikov iz lastniške strukture

Rezultato raziskave kažejo, da je družinsko nasledstvo najbolj priljubljen način prenosa lastništva, sledita prodaja konkurenčnemu podjetju in odkup s strani zaposlenih, kar potrjuje potencial tovrstne oblike prenosa.

Največ podjetij z enim ali dvema lastnikoma

Raziskava je pokazala tudi visoko koncentracijo lastništva v slovenskih podjetjih. Največ podjetij ima enega (44.4 odstotka) ali dva lastnika (30,7 odstotka). Slaba petina ima od 3 do 5 lastnikov (19,2 odstotka). Več kot pet lastnikov ima samo 5,8 odstotka podjetij. Povprečen lastniški delež največjega lastnika znaša kar 75,6 odstotka, mediana pa celo 90 odstotkov, kar še dodatno potrjuje izrazito koncentracijo lastništva.

Raziskava je identificirala tudi značilnosti podjetij, ki so bolj naklonjena lastništvu zaposlenih. Gre za podjetja, ustanovljena okoli leta 1998, s približno 32 zaposlenimi, letnimi prihodki v višini 5,16 milijona evrov in sredstvi v višini 4,02 milijona evrov. Največji lastnik v teh podjetjih ima v povprečju 74-odstotni lastniški delež in je star okoli 52 let.

Potreba po institucionalni podpori

Kljub pozitivnim vidikom solastništva zaposlenih se po raziskavi kot glavne ovire pri uvajanju pojavljajo pomanjkanje informacij in izkušenj ter finančne omejitve. Ugotovitve kažejo potrebo po institucionalni podpori, ki bi vključevala: ustrezno zakonodajo, finančne instrumente, davčne spodbude, svetovalne mehanizme in prenos znanja. Čeprav je pripravljenost lastnikov za prodajo zaposlenim pogosto omejena zaradi finančnih in informacijskih ovir, obstaja jasen potencial. Za uspešen razvoj solastništva zaposlenih bo nujna aktivna vloga države pri oblikovanju zakonodaje, finančnih in davčnih spodbud ter svetovalnih mehanizmov. Kot ena izmed najbolj perspektivnih in družbeno odgovornih poti, ki zagotavlja večjo stabilnost lokalnega okolja in gospodarstva, se zato ponuja lastništvo zaposlenih.

Rezultati raziskave potrjujejo, da pomeni predlog Zakona o lastniški zadrugi delavcev, ki je v obravnavi v Državnem zboru Republike Slovenije, pomemben korak k razvoju alternativnih oblik lastništva po vzoru uspešnih mednarodnih praks. Večje vključevanje zaposlenih v lastniško strukturo podjetij ne naslavlja samo izzivov, ki jih je raziskava jasno opredelila, temveč odpira tudi nove razvojne priložnosti za slovensko gospodarstvo in zaposlene.

Raziskava Univerze v Ljubljani je na voljo spodaj.

Analiza lastniških struktur v slovenskem gospodarstvu in potenciala za spodbujanja družbeno-odgovornega lastništva

• Analiza lastniskih struktur v slovenskem gospodarstvu CRP 2025

Vir: Ministrstvo za solidarno prihodnost