Veljati so začeli minimalni honorarji za samozaposlene v kulturi. Na Ministrstvu za kulturo so izdali Odredbo o višini minimalnega urnega plačila za opravljeno delo samozaposlenih v kulturi. V njej so navedeni natančni urni zneski honorarjev za vsak poklic posebej. V pomoč pri izračunu honorarjev so na spletni strani ministrstva objavili tudi informativni kalkulator.

Urne postavke za vsak poklic izhajajo iz spremenjenega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-H) in Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Zakon in uredba, ki sta bila usklajena z reprezentativnimi sindikati samozaposlenih v kulturi, določata:

• minimalno urno plačilo,
• višino začetnega plačila,
• način usklajevanja plačila,
• seznam primerljivih delovnih mest med samozaposlenimi in javnimi uslužbenci,
• izhodiščni plačni razred.

Nov sistem za izračun minimalnega urnega honorarja

Izhodiščno plačilo je izračunano po formuli, po kateri se na podlagi plačnega razreda izračuna urna postavka, ki se jo zmnoži z obtežitvenim faktorjem. Samozaposleni v kulturi nimajo regresa ali plačanega prevoza, malice, dopustov in bolniških odsotnosti. Ker sami plačujejo tudi stroške, ki jih zaposlenemu nudi njegov delodajalec, je vlada uvedla obtežitveni faktor v višini 1,9, ki zagotavlja dejansko primerljivost plačila.

Na spletni strani ministrstva so za vsak poklic objavili zneske urnih postavk, ki so izračunani po formuli. Konkretno to pomeni, da je minimalna postavka ene ure dela za koreografa 16,47 evra, za korepetitorja 15,22 evra in tako naprej. Pri tem velja, da samozaposleni v kulturi za nobeno delo ne more biti plačan manj kot za osem ur. V praksi bo to pomenilo, da bo imel igralec plačane tudi ure, ki jih preživi v maski ali na vaji, glasbenik bo imel plačane tudi tonske vaje in ne le nastopov. Tako se preprečuje, da bi delodajalec drobil naročilo in krajšal ure, ter zagotavlja minimalne standarde plačila. Nekateri poklici s področja knjige bodo lahko alternativno uporabljali tarife na avtorske pole oziroma verze, saj gre za mednarodno uveljavljen sistem. Nominalni zneski, ki sledijo tarifam Javne agencije Republike Slovenije za knjigo, so objavljeni na spletni strani ministrstva.

Tako imenovana protidampinška klavzula pomeni, da bodo morali javni zavodi in javne agencije po enakih standardih kot samozaposlene za enako delo plačati tudi druge prekarne delavce, denimo tiste, ki delajo prek avtorskih pogodb, ali običajne samostojne podjetnike.

Predstavljeni honorarji bodo veljavni od 28. avgusta do 31. decembra 2025. Nato bo ministrstvo izdalo novo odredbo, ki bo določila višine honorarjev za leto 2026. Ti bodo sorodni letošnjim, a bodo vsako leto upoštevali uskladitev z višino plač javnih uslužbencev. Taka ureditev omogoča, da nominalno določeni honorarji ne zaostajajo za gibanjem plač.

Na Ministrstvu so objavili tudi informativni kalkulator, s katerim lahko delodajalci in samozaposleni izračunajo višino honorarja glede na število opravljenih ur dela. Kalkulator je zgolj informativen, saj se morajo deležniki ravnati po veljavnih predpisih.

Vir: Ministrstvo za kulturo