Zaradi večjega števila prejetih vprašanj glede DDV obravnave storitev, ki so povezane s pripravo jedi in se od 1. 1. 2025 uvrščajo med restavracijske storitve, so na FURS pripravili pojasnilo DDV obravnave najpogostejših primerov, kjer so se pojavili dvomi glede pravilne DDV obravnave.

Pojasnilo FURS št. 0920-11069/2025-1 z dne 26. 6. 2025

Zaradi večjega števila prejetih vprašanj glede DDV obravnave storitev, ki so povezane s pripravo jedi in se od 1. 1. 2025 uvrščajo med restavracijske storitve, v nadaljevanju pojasnjujemo DDV obravnavo najpogostejših primerov, kjer so se pojavili dvomi glede pravilne DDV obravnave.

S spremembo Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 se je v Prilogi I k ZDDV-1, ki določa seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV, izraz priprava jedi, ki je bil do 1. 1. 2005 določen v točki 1) Priloge I, nadomestil z izrazom restavracijske storitve in storitve cateringa v točki 6 navedene Priloge I.

Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – Pravilnik v 51.a členu podrobneje določa, za katere restavracijske storitve in katere storitve cateringa iz točke 6 Priloge I k ZDDV-1 se lahko uporabi nižja stopnja DDV. Navedena določba je usklajena z Direktivo 2006/112/ES, ki v točki 12a Priloge III k Direktivi o DDV določa, da se nižja stopnja DDV uporabi za restavracijske storitve in storitve cateringa, pri čemer je možno izključiti dobavo (alkoholnih in/ali brezalkoholnih) pijač. Natančneje navedene storitve določa Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 282/2011, in sicer v členu 6. Določba slovenske DDV zakonodaje glede restavracijskih storitev je ožja in določa nižjo stopnjo DDV samo za pripravo hrane, ne pa tudi pijače (izjema velja samo pri menijih, o tem več v nadaljevanju).

Tako se za restavracijske storitve in storitve cateringa iz točke 6 Priloge I k ZDDV-1 štejejo storitve, ki vključujejo dobavo pripravljene ali nepripravljene hrane za prehrano ljudi in zadostne podporne storitve, ki omogočajo njeno takojšnje zaužitje. Zagotavljanje hrane je samo del celotne ponudbe, pri čemer prevladujejo storitve.

Restavracijske storitve pomenijo opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka v prostorih izvajalca storitev, storitve cateringa pa pomenijo opravljanje takšnih storitev izven prostorov izvajalca storitev.

Po prejšnji določbi Pravilnika je priprava jedi pomenila pripravo in strežbo jedi v dejavnosti, ki se po predpisih šteje za gostinsko dejavnost. Navedeno je pomenilo, da se je za pravilno razvrstitev dejavnosti na podlagi 146. člena ZDDV-1 uporabljala standardna klasifikacija dejavnosti.

Nov 51.a člen Pravilnika pa sedaj jasno določa restavracijske storitve in storitve cateringa, za katere se uporabi nižja stopnja DDV. Pri tem se za pravilno opredelitev določene transakcije upošteva tudi razlago in prakso Sodišča Evropske Unije (Sodišče EU) na tem področju. Razvrstitev v standardno klasifikacijo dejavnosti ni več pomembna.

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča EU izhaja, da je treba na področju DDV določbe, ki pomenijo izjemo od nekega načela, razlagati ozko. Uporaba ene ali dveh nižjih stopenj DDV je možnost, ki je z odstopanjem od načela, po katerem se uporablja splošna stopnja, priznana državam članicam. Nižje stopnje DDV se lahko uporabljajo samo za dobavo blaga in opravljanje storitev iz Priloge 1 k ZDDV-1. Sodišče EU je v več sodbah presojalo, kdaj dobava pijače in hrane pomenita dobavo blaga ali opravljanje storitev in posledično po kateri stopnji sta transakciji obdavčeni, (npr. v zadevi C-703/19 in v združenih zadevah C-497/09,C-499/09, C501/09 in C-502/09).

Več ...