Ekstremne temperature pa neposredno vplivajo na zdravje, saj ogrožajo sposobnost telesa za uravnavanje njegove notranje temperature. Prav tako lahko poslabšajo kronične bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, cerebrovaskularne bolezni in stanja, povezana s sladkorno boleznijo.

Vsi delavci imajo pravico do okolja, kjer so tveganja za njihovo zdravje in varnost ustrezno nadzorovana, pri čemer je temperatura na delovnem mestu eno od tveganj, ki jih morajo delodajalci oceniti. Ne glede na to, ali se delo opravlja na prostem ali v zaprtih prostorih (v industrijah z intenzivno vročino ali pri fizičnem delu), se lahko delavci v skoraj vseh sektorjih soočajo z visokimi temperaturami, kar lahko privede do toplotnega stresa.

Ukrepi in priporočila ocene tveganja na delovnem mestu

Kot smo že v prejšnjem prispevku omenili pomembnost ocene tveganja (Prilagoditev delovnega prostora ekstremnim vremenskim razmeram: Kaj lahko storijo delodajalci?), opozarjamo delodajalce, da morajo pri pripravi dokumenta upoštevati tudi:

• zahteve dela in delovno obremenitev – večja kot je intenzivnost dela, več telesne toplote se proizvede,
• delovno okolje – vključno s temperaturo zraka, vlažnostjo, premikanjem zraka in bližino virov toplote,
• delovna oblačila in osebno varovalno opremo – lahko omejijo potenje in druge mehanizme uravnavanja telesne temperature,
• starost, telesno konstitucijo in zdravstvene dejavnike delavca (npr. hormonsko neravnovesje ali predhodne bolezni), ki vplivajo na njegovo toleranco na vročino.

Ocena tveganja lahko pomaga ugotoviti:

• resnost tveganja,
• učinkovitost obstoječih ukrepov za nadzor tveganja,
• potrebne ukrepe za obvladovanje tveganja,
• nujnost ukrepanja.

Pri oceni tveganja mora delodajalec upoštevati:

• vpliv nevarnosti,
• verjetnost, da bo nevarnost povzročila škodo.

Občutek toplote pri delavcu je odvisen od več dejavnikov, vključno z njegovimi fizičnimi značilnostmi, delom, ki ga opravlja, in delovnim okoljem.

Ocena tveganja toplotnega stresa mora biti del celotne ocene tveganja na delovnem mestu in usklajena z drugimi tveganji, vključno s tistimi, ki se lahko pojavijo kot posledica uvedenih ukrepov za preprečevanje toplotnega stresa. Oceno tveganja je treba redno pregledovati in posodabljati, zlasti ob spremembah pogojev, kot so avtomatizacija nalog za zmanjšanje fizične obremenitve, prilagoditve prezračevanja ali klimatske naprave. Klimatske naprave ter prezračevalne sisteme redno vzdržujte in čistite.

Organizacijski ukrepi

Za zmanjšanje tako okoljske (vpliv zunanjih dejavnikov) kot metabolične (toplotna obremenitev, ki izhaja iz samega telesnega napora, ki ga delavec opravlja) toplotne obremenitve je treba uvesti spremembe pri delu in higienske prakse, zlasti kadar tehnični nadzor ali mehanizacija nalog nista ustrezna ali izvedljiva. Organizacijski ukrepi lahko vključujejo:

• Omejevanje časa, preživetega v vročini, in/ali povečanje časa za okrevanje v hladnem prostoru.
• Spodbujanje delavcev, da prilagodijo svoj ritem dela.
• Uvedba prilagodljivega delovnega časa, na primer rotacija delovnih mest ali premestitev delavcev na hladnejše dele stavbe, kjer je to mogoče.
• Omogočanje zadostnega števila odmorov, da se delavci lahko oskrbijo s hladnimi napitki ali se ohladijo.
• Prilagoditev delovnih ciljev in obremenitve, da se delo olajša in zmanjša fizični napor.
• Omilitev formalnih pravil oblačenja. Prilagoditev uniform, da delavci lahko nosijo hladnejša in bolj zračna oblačila, kjer je to možno.
• Prilagoditev delovnega časa, da se izognejo obdobjem dneva ali leta, ko so temperature in UV sevanje najvišji.
• Načrtovanje fizično zahtevnega dela v hladnejših delih dneva (zgodaj zjutraj ali pozno zvečer).
• Zmanjšanje fizično zahtevnih obremenitev pri delu.
• Organizacija dela za zmanjšanje fizično zahtevnih nalog, na primer delo na tleh, da se izognejo plezanju po stopnicah ali lestvah.
• Povečanje števila delavcev na posamezno nalogo.
• Usposabljanje za obvladovanje toplotnega stresa, zlasti za ranljive zaposlene.
• Zagotavljanje, da delavci ne delajo sami, oziroma če morajo delati sami, zagotovitev nadzora in možnosti hitrega klica na pomoč.
• Seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem izpostavljen previsokim temperaturam.
• Pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da naj temperatura zraka v delovnem prostoru ne bo za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature.
• Najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje.
• Zagotavljanje ustreznih količin hladne (10–15 °C), pitne vode v bližini delovnega območja in spodbujanje vseh delavcev, ki so bili izpostavljeni vročini do dve uri in so opravljali zmerne delovne aktivnosti, da vsakih 15 do 20 minut spijejo kozarec vode.
• Pri dolgotrajnem potenju (več kot dve uri) je treba delavcem zagotoviti napitke s primerno količino elektrolitov, da nadomestijo izgubljene snovi, pri čemer koncentracija elektrolitov/ogljikovih hidratov ne sme presegati 8 odstotkov po prostornini. Zagotoviti je treba individualne kozarce za pitje, ne skupnih.
• Vzpostavitev načrta za prilagajanje na vročino in spodbujanje večje telesne pripravljenosti.
• Zagotavljanje informacij, kot so opozorilni znaki na delovnem mestu, ki poudarjajo pomen usposabljanja.
• Ne pijte alkoholnih pijač.
• Izogibajte se slani prehrani in začimbam.

Vročina pri delu - smernice za varno delo v poletni vročini, vam bo ponudila še dodatne in poglobljene informacije.

Vir: Inšpektorat Republike Slovenije za delo