Državni zbor je sprejel Zakon o individualnih naložbenih računih, ki uvaja posebno vrsto naložbenega računa in omogoča preprostejše, preglednejše ter stroškovno učinkovitejše vlaganje fizičnih oseb na kapitalskih trgih. Takšno varčevanje se spodbuja tudi z administrativno in davčno ugodnejšo obravnavo dohodkov, doseženih prek naložb na tovrstnih računih.

Zakon je nastal v procesu tvornega sodelovanja z regulatorjem (Agencijo za trg vrednostnih papirjev – ATVP) in deležniki na trgu, zato verjamemo, da predstavlja dobro podlago za razpršitev prihrankov prebivalstva in okrepitev trga kapitala.

Slovenski varčevalci imajo v primerjavi z varčevalci drugih držav Evropske unije (EU) nadpovprečno visok delež sredstev naloženih v bančnih depozitih, nizek delež pa v finančnih instrumentih. Izrazita prevlada bančnih depozitov v primerjavi z razvitejšimi državami EU kaže na neizkoriščen potencial drugih oblik varčevanja, predvsem prek trga kapitala. Takšna struktura varčevanja omejuje razvojni potencial gospodarstva in ne omogoča optimalnega vlaganja prihrankov prebivalstva.

Zato s sprejetim zakonom uvajamo novo obliko trgovalnega računa – individualni naložbeni račun (INR), ki je namenjen spodbujanju dolgoročnega varčevanja fizičnih oseb v finančnih instrumentih. Razširiti želimo možnosti za vlaganja prihrankov prebivalstva, okrepiti slovenski trg kapitala in razširiti vire financiranja gospodarstva.

INR je zasnovan kot posebna oblika trgovalnega računa, ki omogoča vlaganje v nabor finančnih instrumentov pod jasno določenimi pogoji:

• Odpre ga lahko fizična oseba, ki je davčni rezident Slovenije, in sicer samo enkrat.
• V prvem letu bo lahko imetnik vložil največ 20.000 evrov, vsako nadaljnje leto pa največ 5000 evrov oziroma še dodatnih 5000 evrov, če jih bo vložil v finančne instrumente slovenskih izdajateljev.
• Skupna vsota vplačil ne sme preseči 150.000 evrov.

Ključne prednosti INR so poenostavljeni postopki obračunavanja in plačevanja davčnih obveznosti, ugodnejša davčna obravnava, velika fleksibilnost pri upravljanju naložb in poudarek na varovanju vlagateljev.

Dohodki z INR so v sprejetem zakonu opredeljeni kot nova podskupina dohodkov iz kapitala, za katere bo veljal poenostavljen način obračunavanja in plačevanja davka. Za spodbujanje dolgoročnega varčevanja se uvaja nižja, 15-odstotna davčna stopnja ter popolna oprostitev plačila davka pri prvem izplačilu z INR po 15 letih, če v vmesnem obdobju ni bilo izplačil. Davčni odtegljaj bo izvedel sam ponudnik INR.

Glede na to, da bo mogoče INR odpreti le enkrat, zakon omogoča določeno fleksibilnost kot na primer v primeru, da imetnik preneha biti davčni rezident Slovenije. V tem primeru lahko zahteva mirovanje INR za največ 10 let, če na INR v trenutku podaje zahteve za mirovanje ni sredstev.

Glede na to, da je zakon usmerjen predvsem v male vlagatelje, vsebuje tudi natančne določbe glede same pogodbe o INR, razkrivanja stroškov in drugih pomembnih informacij za vlagatelje, ureja pa tudi nadzor nad ravnanji ponudnikov. ATVP bo vodila register ponudnikov INR, Finančna uprava Republike Slovenije pa register imetnikov INR.

Uvedba INR predstavlja pomemben podporni ukrep pri razvoju kapitalskega trga, ki je predviden v Strategiji razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023-2030. Slednjo je kot prvo vladno strategijo na tem področju vlada sprejela marca 2023.

Dodatna pojasnila o Zakonu o individualnih naložbenih računih

Vir: Ministrstvo za finance, Direktorat za finančni sistem