Vlada je sprejela besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Spremembe so potrebne zaradi prilagoditev sistema staranju prebivalstva, reforma pa je tudi del zavez v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Predlogi ukrepov so rezultat socialnega dialoga in razprave med ključnimi deležniki glede nadaljnjega razvoja pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji, ki je eden ključnih mehanizmov za zagotavljanje blaginje upokojencev in invalidov.

Ključni cilj prenove sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja je v vzpostavitvi pravičnega, solidarnega, transparentnega in zaupanja vrednega sistema, ki bo zagotavljal primerlje pravice, dostojne pokojnine za sedanje in prihodnje generacije ter varno starost, obenem pa bo zagotavljal finančno vzdržnost pokojninskega sistema. Spremembe ne bodo uvedene na hitro, temveč bodo začele veljati po ustreznem prehodnem obdobju, kar bo omogočilo prilagoditev načrtov posameznikov in prilagoditev dela pri izvajalcih sistemov.

Delež starejših od 65 let se bo v naslednjih 25 letih povečal z 20 na 30 odstotkov v celotni populaciji, kar pomeni 50 odstotni večji delež upokojencev. Negativne demografske napovedi pomenijo tveganja za javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema in višino pokojnin ter stanja na trgu dela, za katerega sta značilna nizka delovna aktivnost starejših in pozen vstop mladih na trg dela. Vse te družbene okoliščine med drugim zahtevajo tudi prilagoditve pokojninskega sistema, ki je v neposredni povezavi z demografsko strukturo prebivalstva in na dolgi rok odraža število potencialnih vplačnikov v sistem, po drugi strani pa število potencialnih prejemnikov. Temeljna cilja predlaganih sprememb sta zato pripraviti sistem na demografski prehod in izboljšati blaginjo obstoječih in prihodnjih upokojencev. Z zagotovitvijo javnofinančne vzdržnosti sistema in večje preglednosti ter razumljivosti posameznih parametrov (in celotnega pokojninskega sistema) se bo povečalo tudi zaupanje v sistem.

V okviru prenove sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja so predlagane celovite rešitve, ki bodo v luči široke družbene razprave in socialnega dialoga pripeljale do pravičnega pokojninskega sistema, pri katerem ne bo potrebe po nenehnih izrednih in pogosto arbitrarnih posegih v sistem. Osrednji predlogi sprememb so opisani v nadaljevanju.

Postopen dvig starostne meje

S predlogom zakona se spreminja temeljni upokojitveni pogoj starosti. Za uveljavitev novih starostnih pogojev je predvideno daljše časovno obdobje. Zvišanje starosti se bo tako začelo postopoma uvajati šele od leta 2028 dalje, pri čemer se bo starost poviševala za 3 mesece na leto, prehodno obdobje pa se bo izteklo leta 2035. Zavarovanke in zavarovanci se bodo lahko po koncu prehodnih obdobij upokojili pri starosti 62 let, če bodo dopolnili 40 let pokojninske dobe. Predlog določa zvišanje upokojitvene starosti iz 65 na 67 let za tiste, ki niso dopolnili 40 let pokojninske dobe, so pa dopolnili najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Možnosti nižanja starostne meje

Pri znižanju starostne meje zaradi otrok pri starših in posvojiteljih odpade dosedanji pogoj skrbi za otroka v prvem letu njegove starosti. To pomeni, da bo po tej spremembi možno znižanje za vsakega živorojenega otroka, pri čemer pa znižanja starostne meje zaradi otrok v primeru posvojitve biološki starši ne morejo uveljavljati.

Upoštevanje zgodnjega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 18. letom se postopno spreminja v upoštevanje vstopa pred 20. letom starosti (starostna meja se tako zvišuje iz 18. leta na 20. leto, pri čemer starost v letu 2026 in 2027 ostane nespremenjena, nato pa se zvišuje za tri mesece na leto).

Podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove

S ciljem, da bo pokojnina v večji meri odraz plačanih prispevkov, se podaljšuje obdobje za izračun pokojninske osnove s 24 zaporednih let na 40 najboljših let, z izločitvijo 5 (oziroma ene osmine) katerihkoli najslabših let. Podaljšanje se bo izvedlo s postopnim prehodom od leta 2028 do leta 2035.

Za izračun pokojninske osnove se ne upoštevajo osnove iz naslova opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Pri izračunu pokojninske osnove se pri nadomestilih, izplačanih po predpisih o urejanju trga dela, ne bo upošteval znesek nadomestila, ampak se bo upoštevala plača ali osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.

Zvišanje odmernih odstotkov

Višji odmerni odstotek kompenzira upoštevanje daljšega referenčnega obdobja pri izračunu pokojninske osnove in posledično nižanje odmerjene pokojnine. Stopnja kompenzacije je odvisna od višine dohodka v aktivni dobi in njegove distribucije v času pokojninske dobe. Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe se bo med letoma 2028 in 2035 zvišal iz 63,5 odstotka na 70 odstotkov. Za 15 let dobe bo znašal 30 odstotkov (zdaj 29,5 odstotka), za vsako nadaljnje leto vključitve v zavarovanje pa se bo prištelo dodatnih 1,6 odstotka. S tem se bo zagotovilo višje pokojnine in nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

Dodatni odmerni odstotki

Višina dodatnih odmernih odstotkov za otroke se zvišuje iz obstoječih 1,36 odstotka na 1,6 odstotka za vsakega rojenega ali posvojenega otroka do največ 4,8 odstotka. Do dodatnega odmernega odstotka je upravičena ženska ali posvojiteljica, razen če je moški ali posvojitelj užival nadomestila iz naslova starševstva dlje kot ženska oziroma posvojiteljica.

Popolna novost je dodatni odmerni odstotek zaradi služenja obveznega vojaškega roka. Pomembna novost in ugodnost je tudi, da zavarovanec, ki ima več otrok, lahko za posameznega otroka uveljavi pravico do dodatnega odmernega odstotka ali pa znižanje starostne meje, kar po obstoječi zakonodaji ni možno. Enako velja za služenje obveznega vojaškega roka, pri čemer zavarovanec le-tega ne more več uveljaviti za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, če ga je že uporabil za dodatni odmerni odstotek.

Dvig odstotka za odmero vdovske pokojnine in družinske pokojnine

Vdove in vdovci sodijo med najranljivejše skupine upokojencev z vidika tveganja revščine, zato je predviden dvig vdovskih in družinskih pokojnin s 70 na 80 odstotkov. Določa se kratko enoletno prehodno obdobje zvišanja vdovske pokojnine.

Odmera družinskih pokojnin se bo v dveh letih postopno dvignila iz 70 na 80 odstotkov za enega družinskega člana, iz 80 na 90 odstotkov za dva družinska člana in iz 90 na 100 odstotkov za tri ali več družinskih članov. Določeno je kratko enoletno prehodno obdobje za zvišanje družinske pokojnine.

Ugodnejše vrednotenje dobe ob dopolnitvi 40 let pokojninske dobe, ne glede na starost

Po novi ureditvi za ugodnejše vrednotenje dobe ne bo treba izpolniti pogoja starosti, temveč le pogoj 40 let dopolnjene pokojninske dobe.

Uvedba enotnega termina »pokojninska doba« po končanem prehodnem obdobju

Po prehodnem obdobju se predlaga vzpostavitev enotnega termina "pokojninske dobe", v okviru katerega bi se upoštevala vsa prispevna obdobja (obvezno zavarovanje, prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje, dokup). S poenotenjem dob bi se odpravila tudi obstoječa pravica do predčasne pokojnine ter malusi iz tega naslova, s čimer bi se zagotovile višje pokojnine, hkrati pa bi se omejila tudi možnost dokupa dobe na največ tri leta (trenutno 5 let).

Usklajevanje pokojnin

Trenutno veljavna formula usklajevanja pokojnin se s predlogom zakona spreminja na način, da se iz razmerja upoštevanja 60 odstotkov rasti plač in 40 odstotkov rasti cen (inflacija) postopoma spremeni na razmerje 20 odstotkov rasti plač in 80 odstotkov rasti cen. Sprememba se uvaja postopno.

V predlogu zakona je podana tudi podlaga socialnim partnerjem, da v okviru Ekonomsko-socialnega sveta najmanj na vsakih pet let na podlagi objektivnih meril vzdržnosti sistema opravijo razpravo o primernosti in utemeljenosti nadaljnjega zniževanja upoštevanja deleža rasti plač v formuli za redno usklajevanje pokojnin.

Letni dodatek

Po vzoru ureditve v zadnjih letih bo letni dodatek določen v sistemskem zakonu, in sicer v petih razredih za uživalce pokojnin oziroma treh razredih za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, pri čemer bodo višje zneske letnega dodatka prejeli uživalci nižjih pokojnin oziroma nadomestil, in obratno, s čimer se bo zagotavljal boljši materialni položaj prejemnikov nizkih pokojnin in nadomestil ter s tem njihova večja socialna varnost. Novost je ureditev usklajevanja letnega dodatka, saj se bodo višine mejnih zneskov in letnega dodatka usklajevale z inflacijo po zakonu, ki ureja usklajevanje socialnih transferjev. Financiranje pravice se bo zagotavljalo iz državnega proračuna.

Uvedba novega instituta zimskega dodatka

S predlogom se uvaja nov institut zimskega dodatka, ki se bo izplačal vsem, ki bodo v tekočem letu prejeli letni dodatek, z namenom dodatnega zagotavljanja boljšega materialnega položaja prejemnikov nizkih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja in njihove večje socialne varnosti. Za vse upravičence je določena enaka višina zimskega dodatka in znaša 250 evrov, bo pa v prehodnem obdobju od uveljavitve zakona višina dodatka naraščala postopoma. Višina dodatka se bo usklajevala v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje socialnih transferjev.

Prenova sistema invalidskega zavarovanja

Zagotavlja se nova višina zagotovljenega zneska invalidske pokojne, in sicer na način, da se zavarovancu, ki je pridobil pravico do invalidske pokojnine, zagotavlja invalidska pokojnina v znesku, ki se v letu 2026 določi v višini 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Sprememba odstotka odmere invalidske pokojnine se bo uvedla postopoma, od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2028.

Ker se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na enak način kot za odmero starostne pokojnine, bo dvig odmernih odstotkov vplival tudi na višino invalidske pokojnine in višino nadomestil iz invalidskega zavarovanja (nadomestilo za invalidnost, začasno nadomestilo, nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije ter delno nadomestilo).

Na področju invalidskega zavarovanja se za dve leti dvigujejo zakonsko določene starosti tudi za uveljavljanje posamičnih pravic iz tega naslova, in sicer zaradi dviga starostnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, s čimer se zagotavlja konsistentnost celotnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Novi starostni pogoji se bodo uvajali postopoma, in sicer od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2034.

Vrednotenje prištete dobe se upošteva na nov, ugodnejši način, in sicer v dolžini dveh tretjin obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 67 let starosti, s čimer se zagotavljajo višje pokojnine in nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

Spremembe prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja

Cilj predlaganih sprememb na področju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je zvišanje števila vključenih v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga za svoje zaposlene oblikuje delodajalec. Ob tem je cilj tudi izboljšanje delovanja sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja. Na področju pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja pa je cilj, da se zavarovancem omogoči več možnosti glede izplačevanja privarčevanih sredstev.

Poklicno zavarovanje

Na področju poklicnega zavarovanja se s predlogom zakona določa ukinitev mirovanja poklicnega zavarovanja v času prejemanja nadomestila plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v skladu s predpisi o starševskem varstvu in plačevanje prispevkov v tem času v breme delodajalca. Ob tem se ureja tudi možnost izplačila sredstev poklicnega zavarovanja, za primer prejemnika družinske pokojnine, za osebe, ki ne bodo izpolnile pogojev za upokojitev v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Spremembe, ki jih prinaša pokojninska reforma, ne bodo uvedene na hitro, temveč bodo začele veljati po ustreznem prehodnem obdobju, kar bo omogočilo prilagoditev načrtov posameznikov in prilagoditev dela pri izvajalcih sistemov ter preprečilo nenadne spremembe v dinamiki upokojevanja.

Informacije in odgovore na vprašanja glede pokojninske reforme lahko državljanke in državljani poleg obiska posebne spletne strani Pokojninska reforma | GOV.SI, od 8. maja naprej pridobijo tudi preko Klicnega centra 114. Številka 114 je dosegljiva od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti