Zaradi nekaterih nejasnosti in vprašanj, ki se pojavljajo v javnosti glede izplačil plač po prenovi plačnega sistema v javnem sektorju, je Ministrstvo za javno upravo pripravilo nekaj pojasnil.

Ministrstvo za javno upravo med drugim opozarja, da na končno neto izplačilo vpliva več dejavnikov, ki niso nujno povezani s prenovo plačnega sistema. Osnovne bruto plače so se vsem zaposlenim povečale, do končnega povišanja pa bodo prišli postopoma. Prenova plačnega sistema je zaradi prehoda iz stare na novo plačno lestvico za okoli 5.000 različnih delovnih mest v javnem sektorju in približno 188.000 javnih uslužbencev izjemno kompleksna materija, saj gre sočasno za:

1. prehod iz stare v novo plačno lestvico s prevedbo in
2. različne dvige plač zaradi odprave nesorazmerij; ti dvigi plač pa so različni, kar je odvisno od tega, kolikšno povišanje je posamezna poklicna skupina v preteklih letih že prejela.

Način prevedbe v novo plačno lestvico je bil dogovorjen skupaj s sindikati javnega sektorja. V okviru pogajanj so se sindikati in vlada pogajali o osnovnih bruto plačah, ki so po prenovi plačnega sistema višje (noben zaposlen ni več uvrščen v plačni razred, katerega vrednost bi bila nižja od minimalne plače, zvišala se je osnovna bruto plača, zaposleni so pridobili nekaj plačnih razredov iz naslova odprave plačnih nesorazmerij, glede na višjo osnovno bruto plačo so se zvišali tudi dodatki, prenesla so se vsa napredovanja, ki so jih doslej pridobili in podobno).

Na končno neto izplačilo vpliva več dejavnikov

Ob tem pa je seveda treba upoštevati, da na končno neto izplačilo plače vpliva več dejavnikov, ki niso nujno povezani s prenovo plačnega sistema: na primer povračila potnih stroškov, dodatek za delovno dobo, za povečan obseg dela, dodatek iz naslova redne delovne uspešnosti, nadurno delo ali dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času. Prav tako je končno izplačilo plače odvisno tudi od števila dni dopusta ali bolniških odsotnosti. Zato pri primerjavi decembrskega in januarskega izplačila ne moremo primerjati samo zneska neto izplačila posamične plače.

Povedano drugače, na individualni ravni je tako možno, da je v posameznih primerih ob izplačilu prve tranše predvidenega povišanja plač prišlo do nižjega izplačila, ker je zaposleni prejšnji mesec prejel delovno uspešnost, ki je višja kot izplačilo prve tranše, ali ker je bil odsoten, nadomestilo pa je nižje od plače. Primeri se prav zaradi vseh teh elementov razlikujejo in je vsak primer treba individualno obravnavati. Pri pregledu podatkov smo na primer ugotovili, da je bil v nekaterih primerih v decembrsko plačo vključen tudi dodatek za trimesečno obdobje redne delovne uspešnosti v letu 2024, izplačane so bile tudi nadure zaradi poteka šestmesečnega referenčnega obdobja pri zaposlenih, ki delajo v neenakomernem delovnem času, in se po tem obdobju presežki ur izplačajo kot nadure, bolniške odsotnosti in podobno.

V tem okviru je bila medijsko oziroma v javnosti najbolj izpostavljena plačna skupina J v zdravstvu in sociali. Naj spomnimo, da so na delovnih mestih, kjer se opravljajo podporne oziroma spremljajoče naloge v teh dejavnostih (na primer strežnice, kuharji, čistilke) zaposleni na podlagi posebnega vladnega projekta, do vstopa v nov plačni sistem (do 1. januarja 2025), začasno prejemali dodatek v obliki posebne delovne uspešnosti. Ta projekt je bil že od začetka predviden kot začasen in je z uveljavitvijo novega plačnega sistema avtomatično prenehal, kot je bilo določeno. Omenjenega začasnega dodatka tako ne prejemajo več, so se jim pa povečale osnovne bruto plače.

Vir: Ministrstvo za javno upravo