V ponovljenem postopku je upravno sodišče glede na napotila Vrhovnega sodišča iz sklepa X Ips 4/2024 dopolnilo postopek in odločilo, da je bil glavni namen transakcij odkupa lastnih deležev in njihovega umika davčni prihranek in da gre zato za davčno zlorabo.

Finančna uprava je že opozorila na sklep Vrhovnega sodišča X Ips 4/2024, s katerim je to odločilo o reviziji pravilnosti obdavčitve odkupa lastnih deležev, kadar so ugotovljene objektivne okoliščine, ki potrjujejo davčno izogibanje. Ker teh okoliščin Upravno sodišče v predhodnem postopku ni presojalo in se do njih tudi ni opredelilo, četudi jih je davčni organ utemeljil, je moralo navedeno izvesti v ponovljenem postopku.

Upravno sodišče je dopolnilo postopek in izdalo sodbo št. I U 1720/2024-47, z dne 20. februar 2025, s katero je tožbo zavezanca za davek zavrnilo. Ugotovilo je, da sta družbenika družbe z omejeno odgovornostjo v treh zaporednih letih s to družbo sklenila tri pravne posle odkupa lastnih deležev, s katerimi je družba pridobila lastne poslovne deleže, družbenika pa sta v zameno prejela kupnino iz preteklih nerazporejenih dobičkov družbe. Družbenika sta nato lastne poslovne deleže v naslednjem letu umaknila, s tem pa ponovno dosegla enak delež v družbi, kot je bil pred izvedenim odkupom lastnih deležev.

V okviru davčnega izogibanja je Upravno sodišče presojalo, ali obstojijo razumni poslovni razlogi za omenjene transakcije ali pa si davčni razlogi glavni namen izvedenih transakcij. Zavezanec je zatrjeval, da so omenjeni pravni posli del postopne likvidacije družbe, česar pa po stališču sodišča ni uspel dokazati. Ekonomski učinek, ki je nastal po izvedbi opisanih pravnih poslov, je tako izplačilo dohodka družbe družbenikoma, katero sta formalno izvedla na način prodaje poslovnega deleža, ter tako dosegla neobdavčeno izplačilo omenjenega dohodka. Zaradi umika poslovnega deleža sta družbenika družbe ohranila svoj poslovni delež v bistveno podobnem delu kot pred izvedbo omenjenih transakcij. Njun položaj do družbe se torej ni spremenil.

Omenjene posle Upravno sodišče opredeli kot primer tako imenovane dividend stripping, torej situacijo, ko se družbenik izogne prejemu obdavčljive dividende s prodajo deleža v zameno za neobdavčeno kupnino, pogosto brez dejanske spremembe v ekonomskem lastništvu družbe.

Zavezanec in družbenika so se s tako skrbno oblikovano umetno shemo izognili plačilu davka v višini 901.963,05 evra.

Vir: Finančna uprava Republike Slovenije