Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 26.3.2008 16:29:31

Izvajanje prvega odstavka 15. člena mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja

Rubrika: Davkiprint Natisni

Izvajanje prvega odstavka 15. člena mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja

Pojasnilo DURS, št. 42105-262/2007, 14. 12. 2007

Z namenom pravilnega izvajanja določbe prvega odstavka 15. člena 1 (Nesamostojne osebne storitve) mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja (v nadaljevanju: konvencije) in v izogib morebitnim nejasnostim pri izvajanju navedene določbe v praksi, v nadaljevanju pojasnjujemo sledeče:

Določbo prvega odstavka 15. člena sestavljata dve pravili2, ki določata, da je pravica do obdavčitve dohodka iz zaposlitve (razen pokojnin):

  • izključna pravica države rezidentstva ali
  • pripada obema državama pogodbenicama, t.j. državi vira in državi rezidentstva. V tem primeru mora država rezidentstva upoštevati ustrezno metodo za izogibanje dvojne obdavčitve.

1. PRVO PRAVILO (prvi odstavek 15. člena – prvi del prvega stavka):

»Ob upoštevanju določb 16., 18. in 19. člena 3 se plače, mezde in drugi podobni prejemki4, ki jih dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi,…«

V skladu s tem pravilom se dohodek iz zaposlitve obdavči samo v državi rezidentstva zaposlenega. Prvo pravilo torej določa, da ima država rezidentstva izključno pravico do obdavčitve dohodka iz zaposlitve, kadar se zaposlitev ne izvaja v drugi državi pogodbenici.

Primer 1 – delo slovenskega rezidenta za tujega delodajalca v Sloveniji

V primeru, da rezident Slovenije opravi delo za tuje podjetje na ozemlju Slovenije, ima na podlagi določbe prvega odstavka 15. člena izključno pravico do obdavčitve Slovenija. Ker je delo izvedeno v Sloveniji, se tudi dohodek obdavči samo v Sloveniji. Kadar dohodek iz zaposlitve izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve ugotovi davčni organ na podlagi ustrezne napovedi5 davčnega zavezanca. Druga država pogodbenica nima pravice do obdavčitve navedenega dohodka in morebiten, v tujini (neupravičeno) plačan davek, se v Sloveniji ne upošteva. Vračilo v tujini plačanega davka lahko zavezanec uveljavlja pri pristojnem davčnem organu v tujini.

Primer 2 – delo nerezidenta v tujini za slovenskega delodajalca

Prav tako lahko rezident druge države pogodbenice, ki opravi delo za slovensko podjetje na ozemlju druge države, uveljavlja v Sloveniji oprostitev davka od dohodka iz zaposlitve6 na podlagi določbe prvega odstavka 15. člena konvencije. Slovenija zgolj kot država vira nima pravice do obdavčitve. V kolikor pa je bil davek od dohodkov iz zaposlitve v Sloveniji vendarle že obračunan in plačan, lahko nerezident, ki opravi delo za slovensko podjetje na ozemlju druge države, uveljavlja vračilo davka7.

2. DRUGO PRAVILO (prvi odstavek 15. člena – zadnji del prvega stavka in drugi stavek):

»… razen, če se zaposlitev izvaja v drugi državi pogodbenici. Če se zaposlitev izvaja tako, se lahko tako dobljeni prejemki obdavčijo v tej drugi državi.«

Drugo pravilo je izjema od prvega pravila in določa, da v kolikor se zaposlitev izvaja v drugi državi pogodbenici, se lahko dohodek obdavči v tej državi pogodbenici, kjer se zaposlitev dejansko izvaja (t.j. tam, kjer je zaposleni fizično prisoten). Pri tem pa ni pomembno, kje je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi in v kateri državi pogodbenici se izplačujejo prejemki za opravljeno delo. Ključnega pomena je, da ima zaposlena oseba svoj rezidentski status v eni državi pogodbenici, dela pa v drugi državi pogodbenici.

Z drugimi besedami, če zaposlena oseba dela v isti državi pogodbenici, kjer ima tudi svoje rezidentstvo, se v konkretnem primeru uporabi »prvo pravilo« (t.j. izključna pravica države rezidentstva).

Primer 3 – delo slovenskega rezidenta za tujega delodajalca v tujini

Če slovenski rezident opravi delo za tuje podjetje na ozemlju druge države pogodbenice, ima le-ta pravico do obdavčitve tega dohodka. Ker dohodek iz zaposlitve izplača oseba, ki ni plačnik davka v Sloveniji, akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve ugotovi davčni organ na podlagi ustrezne napovedi5 davčnega zavezanca. Na podlagi izjave o davčni obveznosti izven Slovenije lahko zavezanec v napovedi uveljavlja odbitek tujega davka ali oprostitev plačila akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki v skladu s prvim odstavkom 15. člena konvencije, ni obdavčen v Sloveniji. V tem primeru je torej Slovenija kot država rezidentstva dolžna zagotoviti odpravo dvojnega obdavčevanja dohodka ter upoštevati v konvenciji določeno ustrezno metodo za odpravo dvojne obdavčitve.

To drugo pravilo govori tudi o »načelu zadostne ekonomske povezanosti« z državo vira, t.j. ker je dohodek iz zaposlitve dosežen v tej državi (ali t.i. »ekonomska zvestoba«)8. Država vira ima torej ekonomski interes obdavčitve dohodka iz zaposlitve, ki se nanaša na aktivnosti, opravljene v tej državi. Vendar pa sme država vira obdavčiti samo tisti del dohodka, ki se ga lahko pripiše tej državi.

1 V nekaterih konvencijah so nesamostojne osebne storitve urejene v 14. členu.

2 Vir: Frank Pötgens (2006): Income from International Private Employment, Doctoral series 12, IBFD – Academic Council, The Netherlands.

3 V primerih, ko se dohodek iz zaposlitve nanaša na 16. člen (Plačila direktorjem), 18. člen (Pokojnine), 19. člen (Državna služba), se glede obdavčitve dohodka iz zaposlitve uporabljajo podrobnejša pravila, ki so določena v teh členih. Navedeno pomeni, da je državi vira (t.j. državi, kjer se zaposlitev izvaja), čeprav bi imela, v skladu s prvim odstavkom 15. člena, pravico do obdavčitve tega dohodka, le-ta lahko odvzeta, če se dohodek obdavčuje na primer v skladu z 19. členom (Državna služba). V teh primerih se torej 15. člen ne uporablja.

4 Razume se, da se 15. člen nanaša na obdavčitev kakršnih koli prejemkov v zvezi z zaposlitvijo, vključno z nedenarnimi izplačili, kot so na primer bonitete: uporaba stanovanj ali avtomobila, zdravstveno ali življenjsko zavarovanje ali članarina v športnem društvu. Povzeto po E. Ključanin, M. Zemljič (2004): Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja z obrazložitvijo, GV Založba, Trzin: Šircelj Consulting, 2004.

5 Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodki iz delovnega razmerja, pokojnine) ali Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja) .

6 Obrazec Zahtevka za oprostitev davka od dohodkov iz zaposlitve (razen pokojnin) na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka.

7 Obrazec Zahtevka za vračilo davka od drugih dohodkov na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka. .

8 Vir: Frank Pötgens (2006): Income from International Private Employment, Doctoral series 12, IBFD – Academic Council, The Netherlands.

Ključne besede:
pojasnilo DURS
mednarodne pogodbe
dvojno obdavčenje
dohodek iz zaposlitve

Zadnji članki iz rubrike:

24.10.2019 13:40:15:
Državni zbor je potrdil novele davčnih zakonov

23.10.2019 13:27:58:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - oktober 2019

3.10.2019 17:36:15:
Vlada je potrdila predloge sprememb štirih davčnih zakonov

11.9.2019 12:23:11:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - september 2019

27.8.2019 13:27:10:
Kateri sklepi se eVročajo preko eDavkov?

Najnovejši članki:

14.11.2019 15:49:55:
Informacije v zvezi s pridobitvijo Potrdila o prijavi prebivanja za študente iz EU

14.11.2019 13:13:02:
Novosti pri KIDO (konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka)

13.11.2019 14:10:38:
Info točka za tujce

12.11.2019 18:53:13:
Obvestilo FURS o posledicah napak pri predlaganju REK obrazcev in njihovih popravkov zaradi pravil zapiranja terjatev s plačili

12.11.2019 15:19:17:
Varnost potrošnikov v spletni trgovini: Za zahtevo po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti prehodno obdobje do konca prihodnjega leta

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT