Vlada je na svoji 133. redni seji, ki je potekala 18. 12. 2024, določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti.

Spremembe in dopolnitve se nanašajo na jasnejšo določitev razmerja, za katero je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa, administrativno razbremenitev vpisovanja podatkov v evidenco o izrabi delovnega časa, ter jasnejšo določitev kraja hrambe evidence o izrabi delovnega časa.

S predlogom zakona se dodatno redefinira osebe, za katere je ob zaposlenih delavcih treba voditi evidence, na način, da se jasneje določa krog oseb, za katere je vodenje evidenc tudi utemeljeno. Gre za osebe, ki dela ne opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pa se zanje uporabljajo določbe glede delovnega časa, odmorov in počitkov, hkrati pa je treba evidenco voditi tudi za tiste osebe, ki delo opravljajo tako, da ga opravljajo osebno in so vključene v delovni proces delodajalca. Predlog drugačne opredelitve oseb, za katere je treba voditi evidence na podlagi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), se torej nanaša le na osebe, ki dela ne opravljajo v delovnem razmerju, ampak na drugih pravnih podlagah (na podlagi pogodb civilnega prava). S predlagano spremembo se torej jasneje določa, da mora delodajalec evidence v skladu z ZEPDSV, tudi evidenco o izrabi delovnega časa, voditi za osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov, začasno ali občasno delo upokojencev ter začasno ali občasno delo v kmetijstvu.

Predlaga se črtanje vpisa podatka o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, kar sledi doslednemu uveljavljanju načela sorazmernosti urejanja določenega pravnega področja.

Z vidika administrativne razbremenitve delodajalca se naslavlja nepotrebna pogostost vnosa v evidenco tistih podatkov, ki ob obstoju drugih podatkov iz evidence ob sočasnem obstoju z zakonom ali drugimi akti predpisanih dokazil pri delodajalcu ob dnevnem vnosu, ne zagotavljajo višje stopnje zaupanja v podatke iz evidence v povezavi z dejanskim stanjem, ki je podlaga za te vpise.

Predlaga se izrecno določilo, da evidence o izrabi delovnega časa ni treba voditi za poslovodne osebe.

Z vidika jasnosti se predlaga, da se izrecno določi, da delodajalec evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki, hrani na sedežu ali na kraju opravljanja dela delavca.

Predlaga se tudi dopolnitev načinov obveščanja delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa, in sicer tudi na elektronski naslov, o katerem se delodajalec in delavec dogovorita.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti